Spisek zvestih in vdanih Janševih ljudi

Janša v obračunavanjih z drugačnimi mislečimi zelo rad uporablja različne metode, včasih recimo je že samo sorodstvena povezava dovolj, da si zanj napačen človek. Spomnimo se, ko je SDS na svoji spletni strani objavili obširno »listo za odstrel« (neprečiščena verzija). Na seznamu si se znašel že samo, če si imel napačne prijatelje ali si podpisal napačno peticijo (prečiščena verzija). Takšne sezname so včasih delali v bivšem režimu, da so določili, kdo je prvi in kdo ne. Delali so selekcijo pravih državljanov, ki so morali biti seveda v Zvezi komunistov itd. Jasno je, Janša kot nekdaj najbolj zagrizen komunist, pozna le metode iz bivšega sistema, saj se je tam učil in celo diplomiral na najbolj rdečem faksu v Sloveniji.

Zbor za republiko je znova stopil v bran liku in delu Janše

Levica takšnih seznam načeloma ni delala, če pa jih je, pa jih niso javno objavili, kot  so to storili pri SDS-u. Vendar levica ima srečo, saj se častilci lika in dela Janeza Janša sedaj zbirajo kar sami, ustanavljajo nekakšen forum ali pa nov odbor v organizaciji Zbora za republiko, spisek podpisov oz. pristopnikov pa kar redno objavljajo na spletni strani revije Demokracije, sicer strankarskega biltena SDS. Levica tako sploh ne potrebuje svoje sezname delati, saj za njih to počnejo že desničarji. Med njimi je ogromno nekdanjih komunistov, kar velika večina pa je v času prve in druge Janševe vlade dobilo službo v državnih upravah ali podjetjih! 

Spisek ljudi, ki menijo, da je bila sodba proti Janši političen proces, je kar ogromen, spisek vsebuje tudi takšne ljudi, ki bi morali po naravi upoštevati pravno in demokratično ureditev države, a razvidno je, da je Janša pred vsem, da je Janša za njih pred državo. Kar je po neki meri razvidno, da saj je Janša večini tem ljudem dal službe, ali pa jih je celo ustvaril.

Lep primer je Študijski center za narodno spravo, ki ga je Janša ustanovil leta 2008, tik preden je zapustil prestol. V tem centru je dobilo delo ogromno cerkveno-desničarskih zgodovinarjev, kater glavna naloga je krimiliziranje NOB in partizanov, ter rehabilitacija domobrancev in opravičevanje njihove izdaje, kolaboracije in zločinov, konec kocev pa je za vodjo tega centra Janša postavil ženo predsedniškega kandidata SDS, Milana Zvera. Na spisku je tudi večni Jože Dežman, človek, ki mena barve hitreje od kameleona, je bil v prejšnjem režimu zagrizen komunist, tako kot Janša, oba sta imela enako poglede na marš v Jajce, oba sta namreč trdila, da so mladi komunisti premalo marksistični in da so premalo s srcem v tem maršu.

Reporter izkoristil sina Ivana Janše za napad na Karbo

Kdo je prvi javnosti predstavil odmevno zgodbo, da naj bi sin predsednika vlade Ivana Janše umrl? Dejan Karba in Delo? Ne, temveč Reporter, to novico pa so povzeli še SDS-ovskem mediju Demokracija in seveda Požareportu, ki je zgodbo še malce začinil. Kdo je potem nizkotno in primitivno izkoristil nedolžnega otroka? Repoter, ki je prvi novico sploh dal v javnost (!!!), ali pa Karba, ki je samo preverjal informacije, tako kot se od novinarjev zahteva, vendar ni o tem ne pisal ne govoril?

Zamislite si malo. Karba je preverjal govorice, ko je izvedel da so lažne, je bila stvar za njega končana, ne pa tudi za SDS režimske medije, ki so seveda izkoristili in z malce laži dosegli šokantno novico, za kateri sicer ne bi nobeden sploh slišal! Kdo tukaj potem izkorišča otroke? Mogoče pa so nekateri namerno pošiljali v javnost govorice, da bi dotičnega novinarja ujeli v zanko, v katero bi se znašel vsak novinar, ki preverja informacije, pa četudi so še tako šokantne ali neverjetne.

Še bolj smešno je, kako ti provladni mediji - ki si povzemajo članke kot za šalo, pa sploh ni važno, če so resnični ali izmišljeni – obtožujejo Karbo in Delo zaradi njihovih nizkotnih, poden in primitivnih člankov za rušenje njihovega velika vodjo Ivana Janše, sami objavljajo enake butaste in primitivne članke ter jih potem spreminjajo za nazaj, ko se le-ti izkažejo za neresnične – o tem je pisal bloger Had.