Ko domobranski nacisti postanejo žrtve

Pravijo jim žrtve revolucije. Nedolžne žrtve brezbožne revolucije komunizma. Žrtve samo zato, ker so bili verni in so se uprli komunističnemu režimo. Bili so drugače misleči, pa so morali dati življenje za svojo vero in domovino. Nobena Krivda jim ni bila dokazana, bili so izvensodno pobiti in pometani v jame. Tako govorijo politiki, RKC in ljudje, ki podpirajo in zagovarjajo domobrance in kolaboracijo z največjim zlom 20. Stoletja – nacizmom in fašizmom.

Zagovorniki izdaje Naroda in kolaboracijo na strani sil Osi poizkušajo domobrance prikazati kot nedolžne žrtve, a v resnici so bili domobranci vojaki Tretjega rajha. Nacizem jih je plačal, oblekel in oborožil, nenazadnje so dvakrat tudi prisegli Hitlerji in veliki Nemčiji. Izdajo in svoje zločine so začeli z vaškimi stražami oz. MVAC, leta 1943 pa nadaljevali v Slovenskem domobranstvu. Kot pripadniki nacizma so krivi ali sokrivi za vse grozote, ki so jih storili oni in nacisti. Domobranci so med vojno pobili na tisoče ljudi, zakrivili ogromno zločinov, začeli so bratomorno vojno in izdali svoj narod in rojake. Niso se uprli okupatorju, ampak so se uprli partizanom, ki so bili za razliko od njihovega gospodarja, sorojaki – Slovenci, Jugoslovani.

Domobranci so neposredno (ovajanje in sodelovanje pri aretacijah) ali posredno v nemška taborišča poslali več kot 50 000 Slovenk in Slovencev, med njimi ogromno otrok in žensk. Gre za izključno za nedolžne civiliste. V koncentracijskih taboriščih jih je od tega umrlo več kot 12 000 pa vse do 27 000. To so dejansko nedolžne žrtve domobrancev in nacistov, to so žrtve nacizma in RKC, ki je kolaboracijo duhovno podpirala – za “obrambo” vere a v bistvu se je šlo le za obrambo predvojne cerkvene moči!

Zakaj se te žrtve ne pripisuje domobrancem? Oni so izdajali, sodelovali pri aretacijah, vohunili, sorodnike pripadnikov, žene, otroke in starčke so zatožili okupatorju, ta jih je aretiral in poslal v taborišča. To so zločini in tem zločincem bi danes predstavili kot nedolžne žrtve partizanov, a niso bili nedolžne žrtve, bili so vojaki tretjega rajha, domobranci so bili pomožne policijske enote v podrejeni SS, torej njihov šef je bil noben drugi kot Himmler. Kako lahko te ničvredne izdajalce danes predstavljajo kot žrtve, če pa so umazane s slovensko krvjo?

Eden izmed takšnih izdajalcev in vohunov je bil “blaženi” Grozde, ki so ga partizani dobili s seznamom pripadnikov OF in pri sebi je imel italijansko prepustnico. Grozde je ovajal svoje sošolce, ki so sodelovali ali simpatizirali z OF, aktivno je sodeloval z fašističnim okupatorjem in na koncu ga je to stalo življenja. Verjetno se je zavedal tveganja, ali pa je bil toliko spran s strani svojega lokalnega duhovnika ali pa mu je Katoliška akcija toliko sprala možgane, da je mislil, da je njegovo poslanstvo božje, a v resnici vredno vsakega obsojanja. No in takšne ljudi danes predstavljajo kot žrtve komunizma. Izdali so svoje rojake, umrli zaradi tega, a sedaj so nedolžne žrtve komunizma.

Nacistična in domobranska zastava skupaj,
v Nemčiji eni danes še vedno veljajo za zločince,
medtem ko Sloveniji eni za nedolžne žrtve! 

Kaj pa žrtve koncentracijskih taborišč? Več tisoč jih je umrlo in njihovih posmrtnih ostankov nismo nikoli dobili nazaj, nekaj jih je neidentificiranih v skupnih kostnicah v tujini, večina še vedno v množičnih grobiščih (tudi nacisti so imeli množična grobišča). Ali so oni manjvredni od švabobrancev? Zakaj si oni ne zaslužijo pokopa na Žalah, švabobranci pa si jih? 

Pa še vedno kvizlinška stran ni priznala in obžalovala svojih grehov – izdajo in zločine nad lastnim narodom, medtem ko je ZZB NOB večkrat obžalovala in se opravičila za povojne poboje. Zanimivo, kako domobranci in njihovi apologeti, ki naj bi bili globokoverni kristjani, ne zmorejo niti priznati svojih grehov in zmot, medtem ko pa nemoralni brezbožni komunistični partizani so vsaj priznali in obžalovali svoje napake. Dokler si obe strani ne priznata svoje napake, do takrat ni in ne bo sprave. No ja, da ne bo pomote, sprave nikoli ne bo, ker desna politična opcija si na povojnih pobojih in kosteh gradi svojo politično kampanjo in podporo. Zakaj pa mislite, da prvi sprejeti zakon, ko desna vlada sploh še ni sestavljena, je prav ta, da je 17. maj spet dan spomina na komunistične žrtve in da se izdajalce pokoplje na Žalah? Vi mislite, da se njim gre za državo in aktualne probleme? Lepo vas prosim.

Zakaj pa ne tudi dan spomina na domobranske in nacistične civilne žrtve?

Slovenska desnica in RKC se hočejo pokloniti in rehabilitirati ljudi, ki so aktivno sodelovali z nacistično Nemčijo, ki so v imenu te ideologije pobijali in delali zločine nad lastnim narodom, ko so svoje rojake in sosede pošiljali v koncentracijska taborišča. Ti ljudje ne morejo biti rehabilitirani, nikjer v Evropi ni noben nacistični vojak bil rehabilitiran! Zavezniki (in partizani) so zmagali 2.SV in na to bi morali bi biti vsi ponosni.

Leta 1991 je slovenska emigracija v Argentini v Taboru (El fortin), glasilu Združenih slovenskih protikomunistov, objavila seznam zahtev, pogojev za to, da bi domobranska stran privolila v spravo. To glasilo je dostopno na spletu in si ga lahko preberete, čeprav je škoda časa.

V tem glasilu so zapisali pogoje za spravo, ki se je sicer že zgodila leta 1990, med nacistično kolaborantko stran ter partizani oz. komunistično stran. Ki pa tako ali tako ne obstaja več.

Slovenski delničarji, ki pod pokroviteljstvom slovenske RKC - ki tudi nosi največjo krivdo za kolaboracijo z fašisti in nacisti ter zaradi “obramb” vere v smrt poslala več mladih naivnih fantov, se seveda hoče umiti roke od tega črnega madeža - izpolnjujejo vse te pogoje za spravo, ki je nikoli ne bo.

Rupnik, škof Rožman in Rosener - sveta načistična trojica

Zakaj? Medtem ko je ZZB NOB že večkrat priznala, obžalovala in se opravičila za povojne poboje, pa se RKC oz. nasledniki izdajalcev Nova slovenska zaveza (NSZ) se nikoli niso opravičili za kolaboracijo, izdajo in začetek bratomorne vojne. To jim niti malo ne pride na misel. Oni so čisto nedolžni, nobenega zločina niso zagrešili, oni so se pač brigali zase, ko so jih partizani brez posebnega razloga, izključno v imenu revolucije in komunizma pobili – nikakor zaradi izdaje in njihovih zločinov nad slovenskim prebivalstvom v imeni nacistične ideologije in njihovega velikega vodjo.

Samo zato ker so bili izvensodno pobiti, še ne pomeni, da so bili nedolžni. Kaj res niso zgrešili nobenih pobojev in ostalih zločinov? Klavnica SV. Urh, Črna roka,… Koliko ljudi so posredno in neposredno poslali v koncentracijska taborišča? Po nekaterih podatkih je bilo v taboriščih zaprtih kar 50 000 do 60 000 Slovenk in Slovencev, veliko otrok, žensk in starejših. Umrlo jih je kar 12 000 do 26 000. Ali za te smrtne žrtve niso domobranci nič krivi? Saj so jih ovajali nacistom, sodelovali so pri aretacijah itd. Vse te žrtve lahko mirno pripišemo domobrancem, saj so sodelovali in aktivno podpirali ta režim in grozote na slovenskem.

To se pa kar pozablja? Mogoče poleg spomina na komunistične žrtve, bi lahko mirno imeli tudi dan spomina na domobranske civilne žrtve. To so popolnoma nedolžne žrtve! Ali so domobranci nedolžne žrtve? Ne, niti pod razno ne, so bili aktivni vojaški sodelavec nacistične Nemčije, bili so pomožna policijska SS enota v Sloveniji, bili so plačan in oboroženi s strani Tretjega rajha in zato si ne zaslužijo ne svojega dneva…nikjer druge po svetu se ne spominjajo nacistov ali pa da bi jih rehabilitirali, samo pri nas pa na sosedni Hrvaški se hoče to storiti!

Cerkveno-desničarji na vse pretege poizkušajo opravičiti tole sliko in dejanje! 

 Preberi še:

-  Heil Rupnik! (Mladina)

-  Slovensko domobranstvo ni prispevalo k nastanku slovenske države (Mladina)

Samo zato, ker so bil povojni pobiti, še ne pomeni, da so bili nedolžni

Prav vsi, ki opravičujejo sodelovanje z nacističnim okupatorjem in skušajo prikazati kako so bili partizani zločinski in jim je šlo samo za pobijanje drugače mislečih (vernih) ljudi v imenu komunistične revolucije (ne odpora), začnejo dokazovanje z dogodki po 2.SV – torej z izvensodnimi povojnimi poboji 14 000 vojaško aktivnih domobrancev in okoli 1000 civilistov.

Vedno začnejo s tem. Tudi film Exodus 1945 začne od tam. Seveda ne bodo začeli leta 1942, ali pa še nekaj let prej, ko je Katoliška akcija že leta 1940 prosila boga obrambe pred brezbožnim sovjetskim komunizmom. Ne bodo začeli s tem, da se vaške straže poleti 1942 začele z blagoslovom fašistične okupacijske oblasti, da so se mesec za tem že povezali v MVAC. Mlade naivne bogaboječe fantje so lokalni župniki prestrašili do te mere, da so vzeli puške in se na strani fašistov borili proti partizanom in zaveznikom, ter s tem začeli bratomorno vojno. Ti kmečki fantje so bili žrtve slovenske RKC, ki je ljudi strašila pred brezbožnim komunizmom, a v resnici pa so je RKC pod krinko obrambe vere le obdržati svoj predvojni vpliv in moč, ki ga je do leta 1941 imela na slovenskem prostoru. Potrebno je poudariti, da niso vsi duhovniki slepo sledili navodilom RKC in nekaj jih je sodelovalo tudi s partizansko stranjo, v najboljšem primeru so bili nevtralni. Pa še nekaj, večina ljudi tisti čas je bilo vernih (več kot 90% prebivalstva) in večina partizanov je bila prav tako vernih.

Torej, vedno začnejo s povojnimi poboji in medvojnimi zločini revolucionarne strani. Vedno partizanski odpor označijo za revolucijo, saj njihova teza je, in to bodo vedno vztrajali, da se je OF in komunistom šlo vedno in le za revolucijo in prevzem oblasti. Kar seveda je do določene mere res, vendar pa mislim, da je bila revolucija drugotnega pomena, prva stvar je dejansko bil odpor proti okupatorjev. Najprej moraš zmagati. In prav je tako, bili smo na pravi strani, strani zaveznikov, zmagovalcev. Partizani so bili leta 1943 priznani kot zavezniška vojska.

Za ljudi, ki opravičujejo izdajo naroda in sodelovanje z okupatorjem, dogodki ki so pripeljali do tragičnega konca teh izdajalcev leta 1945, ne obstajajo. Ne obstajajo domobranski zločini med vojno, da so bili oboroženi in plačani s strani nacistov, da so bili pomožne policijske enote pod komando SS, ne obstaja prisega Hitlerju, ne obstaja na tisoče aretacij v kateri so sodelovali domobranci in slovenske ljudi poslali v koncentracijska taborišča – vključno z ženskami in otroki. To slednje se kar malce pozablja. To ni važno, važno je le, da so bili na koncu izvensodno pobiti in to de-facto pomeni, da so nedolžni. Vse to je namerno.

Prav tako skušajo prikazati, da so partizani oz. komunistične oblasti po vojni pobijali kar vse povprek – starčke, otroke in ženske. Kar ne drži. Ljudi so sortirali v tri skupine in ena izmed teh skupin je bila tudi, če si bil star pod 18 let, je to pomenilo, da si bil oproščen. Zato je tudi povojne poboje preživel Anton Drobnič, ker so ga komunistične oblasti izpustili.

Tito je leta 1944 in potem še enkrat v začetku 1945 dvakrat izdal amnestijo za domobrance, da če odločijo odložiti orožje, da jim bo oproščeno – seveda, pod pogojem, da nimajo krvavih rok. Domobranci so imeli vedno v planu, da se bodo proti koncu vojne obrnili proti nacistom in kot slovenska osvobodilna vojska napadli Nemce in si s tem zagotovili »pozitivno« mesto v zgodovini, ampak se to ni niti približno zgodilo. Še več, v Sloveniji so boji potekali še do 14. ali 15. maja, teden dlje od kapitulacije Tretjega rajha, ko se domobranci skupaj z nacisti umikali proti Avstriji, da bi se predali zaveznikom. No, po sporazumu na Jalti 1945 je bilo že znano, da bodo zavezniki vse kvizlinške enote vrnili nazaj – in to se je tudi zgodilo.

Kaj pa sprava? Ali je možna? Ne. No, sprava je že bila leta 1990, to je bilo najbližje, kar smo kadarkoli prišli, vendar pa so pogoje prave sprave prevzeli in diktirali prišleki iz Argentine, preživeli domobranci in njihovi potomci so se vrnili nazaj v Slovenijo in začeli z operacijo rehabilitacije domobranstva, škofa Rožmana (ki je svoje ovčice zapustil in preko podganjih proti pobegnil v ZDA) in seveda generala Rupnika. Potem je tukaj še SDS, ki na komunističnih zločinih in povojnih pobojih gradi svojo politično sliko, čeprav je njihov veliki vodja bil član ZKS, kljub temu, da je bil njegov oče domobranec. Zanimivo, koliko je bivših komunistov (konvertitov), ki pozabljajo na svojo preteklost, tudi njimi se je leta 1991 resetiral spomin, tako kot domobrancem leta 1945.

Sprave ne bo. Ker ni v interesu RKC in desni politiki. Pa je tudi ne more biti. Sprava bi bila, če bi si vsi nalili čistega vina. Medtem ko je ZZB NOB že večkrat obsodila povojne poboje in jih obžalovala, pa RKC oz. domobranska stran (Nova slovenska zaveza) nikoli ni obžalovala kolaboracije, izdaje, svojih zločinov in začetek bratomorne in državljanske vojne.

V koncentracijskih taboriščih je umrlo 26.234 Slovenk in Slovencev, skupno pa je bilo deportiranih 52.000 do 63.000 – slovenska protirevolucionarna stran je ovajala in sodelovala pri teh aretacijah. Teh žrtev jim nobeden ne očita – pa gre izključno za civiliste.

Zločini so se dogajalo na obeh straneh, to je dejstvo. Ampak medvojni zločini ene strani se ne zbrišejo, samo zato, ker so bili izvensodno pobiti! Kaj pa mislite, če bi zmagali nacisti? Povoji bi se zgodili samo drugim ljudem. Povojno obdobje v Evropi je bilo brutalno, tudi nekomunistične strani so izvajale poboje, zato ker je bilo kolektivno dogovorjeno, da se nacizem in njegove grozote nikoli ne smejo ponoviti!

V slovenski politiki je vse pomešano

Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika DZ pomeni, da bo naslednjo vlado verjetno zopet vodil Janez Janša, nekdaj najbolj obetaven mladi komunistični kader, ki je to ideologijo opustil, ne pa tudi komunističnih metod. Janez Janša je tudi sam še v obdobju tranzicije, kakor tranzicijska levica, je tudi on v bistvu na nek način tranzitni Janez. Konec koncev kult osebnosti, ki ga gradi, absolutni doživljenjski vodja desnice in SDS, in ko so se na levi zamenjali že en kup predsednikov vlad, pa je na desni eden in edini Janez. No ja, pač to je njihova demokracija.

To da je Zoran rekel, da ne bo šel v vlado z Janšo seveda ničesar ne pomeni, ko enkrat prideš h koritu se pač zadeve spremenijo, še posebej, če tudi obljubljajo lepo pozicijo. Ne vem sicer, kako Golobovi niso tega predvidevali, ampak očitno še niso dorasli političnem taktiziranju nivoja velikega vodje.

Ampak hočem nekaj drugega izpostaviti. Kdo je danes levi in desni, kdo je sredinski? Najbolj absurdno je, da se NSi, Demokrati in Resnica imenujejo sredinski trojček ali tretji steber. Jaz jih ne bi imenoval niti desna sredina! Nič od tega niso, so desničarji in so skrajno desničarji. Niti blizu sredine niso. Še posebej ne NSi. Jernej Vrtovec je skrajni klerikalec, zagret zagovornik domobranstva in kolaboracije, njegovo skrajnost se je lahko videlo še iz časa, ko je bil predsednik Mlade Slovenije, čeprav je v zrelejših letih retoriko malce omilil, ampak še vedno je lutka (podaljšana roka) Janša in RKC.

Anže Logar je tako ali drugače sodeloval pri vseh slabih stvareh v zgodovini SDS, sedaj pa ko ima novo stranko pa se mu vse grehi zbrišejo, kot da ni še vedno odgovoren za pretekla dejanja? Tako pač ne gre. Zakaj potem takem, ko kakšen levi ustanovi novo stranko, mu še vedno očitajo za vsa pretekla dejanja njegove prejšnje stranke, katere član je bil? Konec koncev vsakemu levemu očitajo da je komunist in da je posredno odgovoren za povojne poboje slovenskih nacistov (domobranci).

Ko smo že pri domobrancih. Kako je možno, da Izrael tako ali drugače sodeluje s SDS, če pa slednja odkrito zagovarja in upravičuje kolaboracijo dela zavedenega slovenskega prebivalstva z nacističnim okupatorjem. Kako lahko Izraelci sodelujejo z ljudmi, ki ne vidijo nič spornega v Generalu Rupniku, ki je bil odkrit antisemit? Kako je to možno? Še bolj mi je smešno, da slovenski neonacisti, ki so antisemiti v prvi vrsti, in veliki podporniki SDS, zagovarjajo kolaboracijo in izdajo SDS tujim zasebnim varnostnim službam.

Druga stvar, kdo je financiral izdajo Slovenije s strani SDS? Če je denar prišel od zunaj, je to že kaznivo dejanje in bi morali odgovornim osebam soditi kot izdajo. Ampak javnost niti ni toliko zgrožena nad domnevno izdajo države, kot pa nad korupcijo, ki jo omenjajo prisluhi. Naj omeni, korupcija je slaba in jo treba preganjati, ampak prisluhi ne pomenijo ničesar, vsak lahko govori kar hoče, zadeve je potrebno dokazati. Tako kot bo potrebno dokazati izdajo Slovenije. Kdo ve, mogoče pa so akterji, ki so jih ujeli v prisluhi mogoče celo aktivno sodelovali, ali pa so v kakršen koli način bili primorani povedati določene stvari?

Po eni strani, pa mi je normalizacija izdaje Slovenije s strani kar malce logična, namreč če se desničarjem izdaja takratne domovine, kolaboracija in domobranski zločini, ne zdijo sporni in problematični, se jim seveda tudi to ne bo. Veleizdaja je v njihovi argentinski krvi.

Arhiv SDV za boj proti političnim nasprotnikom

Skoraj že vsem je jasno, da SDS in njihovi ljubiteljski zgodovinarji arhive SDV oz. UDBE izkoriščajo za napad na svoje politične nasprotnike (levica) in jih s konstantnimi izmišljenimi povezavami in teorije zarot poizkušajo demonizirati s tragičnimi dogodki polpretekle zgodovine. To lahko tudi izberemo iz izjave nekdanjega komandirja ljudske postaje Milice Celje ter nekdanjega člana ZKS Vinka Gorenaka, ki je dejal: »Levica je v smrtnem strahu«. Jasno je, da je prva tarča raziskovanja likvidacij ustaških teroristov, ki so v več desetletjih povzročili precej civilnih žrtev, namenjeno predvsem napadu na levico, ne toliko za dejansko raziskovanje zločinov Službe državne varnosti (SDV). Ker, če bi prvotni namen dejansko raziskovanje, bi morali preiskovalci raziskati tudi zaradi česa so bili likvidirani Crnogorac in ostali, seveda, bi potem morali tudi razkriti njihovo ustaško teroristično-diverzantsko preteklost, kar pa desnici seveda ni po godu in se temu odločno upirajo. Že če omeniš, da so bili ti skrajneži dejansko pripadniki teroristične organizacije Feniks ali kakšne druge, te takoj označijo, da zagovarjaš zločine SDV. Kar je trapasto. Nekateri se le izdajajo, da jim je v prvem planu raziskovanje celotne zgodbe in predvsem človekove pravice, seveda brez tega, da bi tudi omenjali ali raziskovali zločinsko preteklost ustaše teroristične organizacije. Težko je biti moralen in pravičen, če hkrati raziskuješ zločine SDV, medtem pa umorjene ljudi, ki so bili odgovorni za več civilnih žrtev, razglašaš za nedolžne in da so jim bile kratene človekove pravice, saj so jih usmrtili brez sojenja.

Nekdanji pripadnik vojaške obveščevalne službe JLA, Roman Leljak, ki je tudi razkril te dokumente, namreč pravi, da je potrebno raziskati zločine SDV oz. UDBE, ter s tem žrtvam in njihovim svojcem dati možnost, da se soočijo z morilci in izvejo celotno resnico, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci, ki so kar na enkrat izginil z obličja sveta ter jim s tem dajo zaključek določenega poglavja. S tem ni nič narobe in bi se s tem strinjal, a le pod pogojem, da bi bile žrtve SDV dejansko nedolžne in nič krive. Ker pa tukaj vemo, da so bili umorjeni člani teroristične organizacije odgovorna za več deset smrtnih žrtev, pa tukaj nastane dilema. Namreč, če te ustaše označimo za nedolžne in žrtve, potem v nič dajemo žrtve, ki so izgubile življenje zaradi teh domnevno nedolžnih ljudi!? Dobesedno se norčujemo z žrtvami in njihovimi svojci, češ da niso pomembni, ampak edino kar šteje, da njihove rablje označimo za nedolžne žrtve komunističnega režima in jih izkoristimo za napadanje na politične nasprotnike, ki niso imeli nobene veze s tem.

1972: Atentat na letalo JAT DC-9, 27 mrtvih.

Znano je, da so bili arhivi SDV oz. UBE v letih 1990-92 nenadzorovani  oz. niso bil zavedeni, takrat se je določena oseba, nekdanji vidni član SDS, skoraj dve leti s kovčkom v roki sprehajal med dosjeji SDV oz. UDBE in seveda ob vsakem obisku v kovček spravljal določene dosjeje, ki so bili seveda v večini primerov povezana z njegovimi strankarskimi kolegi, ter jih odnesel iz arhiva v uničenje. Predvsem se je nanašalo na njihova sodelovanja z UDBO oz. SDV (pa ne samo poročanja tipa Meršolj, temveč dejanskim sodelovanjem, kot agenti na terenu) in bi te dosjeji zelo škodovali ljudem, ki so še vedno na vrhu politike in ki imajo toliko povedati in moralizirati glede UDBE, SDV in komunizma nasploh. Javno znano je, kdo je ta oseba, vendar jaz je tukaj ne bom omenjal, ker bi s tem lahko v skrajni sili »fasal« tudi tožbo. Ta oseba je dosjeje odnašala iz arhiva ter jih izročila tem ljudem. V tistem času, torej okoli časa osamosvojitve, so po Sloveniji zagoreli kresi: dokumenti so goreli, vsa črna oz. redeča preteklost današnjih vidnih desničarjev - takrat komunistov in agentov SDV - je izpuhtela. V samostojni Sloveniji so lahko tako postali praktično neobremenjeni desničarji, brezmadežni, tudi članstvo v ZKS jim ne škodi, saj so preprosto lahko rekli, da so bili člani, ker so hoteli rušiti režim od znotraj itd. Iz prve roke imam pričevanja, da je en nekdanji minister iz kvote SDS sežigal svoje dosjeje, seveda imena spet ne bom povedal.

Šele leta 1992, ko je dosjejev SDV in UDBE prevzel Arhiv RS se je plenjenje in uničevanje obremenilnih dosjejev končala, saj so bili vsi dosjeji zavedeni in bi se takoj ugotovilo, če bi kaj zmanjkalo. Prav zaradi tega, so desničarji, predvsem člani SDS, tako proti temu novem sprejetem zakonu o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva, ki bi onemogočal, da bi iz teh gradiv javno predstavili osebne podatke.  Oni namreč vedo, da njihovih imen notri ne bo, no ja, vsaj tistih najpomembnejših desničarjev. S sprejetjem tega zakona, bi jim bila onemogočena njihova misija, napadanje na levico in preživele, domnevno pripadnike SDV oz. šefov, ki naj bi ukazali določene likvidacije itd. Praktično smo edina država na svetu, ki omogoča neovirano brskanje po arhivih. Običajno je, da se takšni arhivi zapečatijo za 40 ali 50 let, pa tudi po tem času so določene pikantnosti počrnjene. Jasno je, da SDS te arhive potrebuje sedaj, dokler so akterji še živi, čez 20 ali 30 let jim ne bo »nucalo« kaj dosti. Zato so že napovedali referendum.

Recimo, poglejmo kako z dokumenti tajnih služb delajo v demokratičnih ZDA. CIA in FBI-a so v času Hooverja in Nixona imele veliko paranojo glede komunistov v ZDA. Nadzorovali so vse potencialne simpatizerje komunistične ideologije. Še več, ti dve agenciji sta nadzorovalo tudi glasbeni legendi Jima Morrisona  ter Jimmya Hendrixa, saj sta bila oba proti vietnamski vojni in sta ji javno nasprotovala. Kot vidimo, tudi demokratična ZDA, kjer načeloma spoštujejo človekove pravice in svobodo govora, so nadzorovali ljudi zaradi drugačnih prepričanj, tako kot so to počeli v SFRJ in drugje po svetu. Pa mislite, da ti dve ameriški agenciji nista nikoli izvedli izvensodne likvidacije? So. Pa se kdo kaj pretirano sekira? Ne. Ker ZDA je večinoma likvidirala tenoriste, ki so ogrožale nedolžno in civilno prebivalstvo. Čisto enako, pa je to storila UDBA oz. SDV. Aja, kako pa vem, da je FBI nadzorovala oba glasbenika? Ja po določenih letih dosjeji oz. arhivi postanejo javni, a glej ga zlomka: cel dokument pač ni na voljo, saj je skoraj polovica stvari počrnjenih – osebni podatki in tiste najbolj pikantne podrobnosti, ki bi izdale kakršne koli kršenja ustave ali človekovih pravic. ZDA niso neumne, ne bodo pljuvale v lastno skledo. Pri nas je seveda drugače, govorimo o drugem sistemu, ki ga ni več, a ljudje iz tistega sistema še obstajajo in imajo tudi še velik vpliv – tako na levi, kot na desni (na desni so večinoma tisti nekdanji zagrizeni komunisti – recimo Janša ali zgodovinar Dežman), in tukaj nastane problem.

1968: Ekspl. bombe v beograjskem kinu. 1 mrtev, 85 ranjenih

Mi bi jim recimo krivdo naprtili kar preko medijev ali raznih političnih komisij, ne pa preko tožilstva in sodstva, v bistvu ni toliko važno dejansko raziskovanje zgodovine v tistem časovnem kontekstu, kot pa dobiti gradivo za napadanje na sedanje politične in ideološke nasprotnike. Imena bi lahko postala javna šele po tem, ki bi bili ti ljudje obsojeni, ker sicer, ali še lahko trdimo, da smo demokratična družba? Da obtožimo ljudi zločinov brez dokazov ali sojenja? Ali nismo potem isti, kot tisti, ki so ubijali ljudi brez sojenja in predstavitev dokazov? Tako močno se poizkušamo distancirati od tistega časa in tistih metod, da prav tisti, ki so najbolj glasni kritiki prejšnjega režima (čeprav so v večini primerov prav sami bili člani partije) uporabljajo in se poslužujejo istih metod.

Še nekaj, Slovenija se še vedno utaplja v brezposelnosti in ostalih problemov (naravne nesreče itd.), naša opozicija, ki si svojo stranko SDS gradi na podlagi polpretekle zgodovine, ne pa sedanjosti ali prihodnosti, predlaga nov referendum, ki se nanaša na polpreteklo zgodovino. Smešno. Ko recimo Janša v svojih govorih ali tvitih ne omenja ničesar drugega kot komunizem, UDBO, SDV, partizane, švabobrance (domobranci), povojne poboje itd., na sedanjost in prihodnost pa praktično ne pomisli in se sploh ne ukvarja z njo, se je potrebno vprašati nekaj. Zakaj potem SDS drugim kar naprej očita vračanje v preteklost (recimo proslava začetka boja proti okupatorju v Stožicah), medtem ko sam brez vključevanja polpretekle zgodovine v govore in politične predvolilne boje sploh ne more preživeti, saj je celotna stranka zgrajena na anti-komunizmu (ki ga ni več) in preteklosti (ki je že mimo), ne pa prihodnosti. Zares se vprašajte, kdo tukaj bolj potrebuje vračanje v preteklost – levica ali desnica?

Stranka pred državo

V Sloveniji nimamo prave opozicije. Nimamo konstruktivne opozicije. Imamo samo stranke, t.i. pomladne, ki si na vse pretege trudijo, da bi prišli ponovno na oblast. No ja, s tem ni nič narobe, vse dokler zaradi tega ne trpi Slovenija. Tako doma, kot v tujini!

Ko je bila SDS še na oblasti lansko leto, so vse svoje upe polagali v zlato fiskalno pravilo. To je bil njihov prvi in primarni cilj. Rešitev vsega. Alfa in omega. Govorili so, da če ne sprejmemo fiskalnega pravila, oziroma, če ga ne vpišemo v ustavo, bo Slovenija do jeseni bankrotirala. Janša je besedo »bankrotirati« uporabljajo kot za šalo, za ustrahovanje ljudi, da bi dosegel to kar želi. Glej ga zlomka, v dobi informacijske tehnologije, so seveda tuji mediji povzemali izjave predsednika vlade, ki so bili seveda namenjeni izključno nam, in jih seveda objavili v svojih časopisih, analizah itd. To, da Janša, ki se ima za največjega osamosvojitelja in domoljuba, takšne stvari počel, je bržkone sramota in mogoče tudi izdaja.

Če lasten predsednik vlade govori takšne stvari, kljub ne tako slabimi finančnimi kazalci Slovenije, je šokantno. Finančni trgi so reagirali, bonitetna ocena je spet padla in kaj naredi Ivan? Reče, da je za padec bonitetne ocene kriva takratna opozicija, ker noče sprejeti fiskalnega pravila, ki bi rešil vse slovenske tegobe in težave.

Nato Janševa vlada pade, pride nova. V novi vladi sprejmejo to »pomembno« fiskalno pravilo. In kaj se zgodi? Nič. Tujina in tuji finančni trgi ne reagirajo kaj posebej na to, kot da se ne bi nič zgodilo. Vse naše težave so še tukaj in predvsem zaradi fiskalnega pravila, ki bo začel veljati že leta 2015, smo še v večjih težavah. Govorili so, če sprejmemo zlato pravilo, bo tujina videla, da se trudimo, dobili bomo pohvale, investitorje itd. Nič od tega se ni zgodilo. 

Torej, Janša je sedaj v opoziciji. Se je kaj spremenilo? Nič. Bratuškova pravzaprav nadaljuje politiko Janše. Dvig DDV-ja, celo enotna davčna stopnja, davek na nepremičnine, vse to je imel v načrtih tudi Janša, kot zadnji izhod, saj se on zaveda, da bi s temi dejanji močno poslabšal podporo svoji vladi in predvsem stranki. Ne smemo pozabiti, Janša v prvi vrsti vse dela za svojo stranko, da bi bila tudi v prihodnje na oblasti. A Janša še vedno počne isto. Pravzaprav celotna desnica. V tujini blatijo Slovenijo, govorijo spet, da bo kmalu bankrotirala in, da naj čim prej pride trojka in naredi red v Sloveniji.

Zakaj desničarji tako radi kličejo trojko v Slovenijo (največkrat kar preko svojih twitter profilov), po vsem kar smo videli, kaj ta »sposobna« trojka lahko naredi v Grčiji, Španiji, Cipru…? Pravzaprav stvari še dodatna poslabša, zato je klicanje trojke v Slovenijo (trojka dejansko ne pride v Slovenijo, to so pač tri glavne inštitucije v EU, ki odločajo v Bruslju o usodi določene države) skoraj izdaja. Vsaj zame. Kdo ve, mogoče so desničarji trojko zamenjali za »sveto trojico? 

Ni skrivnost, da si desnica želi trojko, s tem bi namreč lahko slovenski javnost sedanjo vlado, ki zares pretirava z raznimi davki, prikazali kot neuspešno. Vseeno jim je, da bi s tem Slovenija izgubila še tistega malega ugleda, kot ga ima. Vseeno jim je, da bi nam trojka naložila še dodatne reze in varčevanja. Vse kar šteje je, vlada Bratuškove bi izglodala kot nesposobna (čeprav v bistvu je, tako kot je bila Janševa – prva in druga), a tokrat bi imeli kam pokazati. Če pa bi Slovenija zaprosila še za finančno pomoč, bi za v SDS zadeli glavno nagrado.

To ja največji problem v Sloveniji, da ima dobrobit stranke prednost pred vsem. Pred Slovenijo, socialno, državljani in ugledom. Vse kar šteje je priti na oblast in tam tudi ostati.