Ko domobranski nacisti postanejo žrtve

Pravijo jim žrtve revolucije. Nedolžne žrtve brezbožne revolucije komunizma. Žrtve samo zato, ker so bili verni in so se uprli komunističnemu režimo. Bili so drugače misleči, pa so morali dati življenje za svojo vero in domovino. Nobena Krivda jim ni bila dokazana, bili so izvensodno pobiti in pometani v jame. Tako govorijo politiki, RKC in ljudje, ki podpirajo in zagovarjajo domobrance in kolaboracijo z največjim zlom 20. Stoletja – nacizmom in fašizmom.

Zagovorniki izdaje Naroda in kolaboracijo na strani sil Osi poizkušajo domobrance prikazati kot nedolžne žrtve, a v resnici so bili domobranci vojaki Tretjega rajha. Nacizem jih je plačal, oblekel in oborožil, nenazadnje so dvakrat tudi prisegli Hitlerji in veliki Nemčiji. Izdajo in svoje zločine so začeli z vaškimi stražami oz. MVAC, leta 1943 pa nadaljevali v Slovenskem domobranstvu. Kot pripadniki nacizma so krivi ali sokrivi za vse grozote, ki so jih storili oni in nacisti. Domobranci so med vojno pobili na tisoče ljudi, zakrivili ogromno zločinov, začeli so bratomorno vojno in izdali svoj narod in rojake. Niso se uprli okupatorju, ampak so se uprli partizanom, ki so bili za razliko od njihovega gospodarja, sorojaki – Slovenci, Jugoslovani.

Domobranci so neposredno (ovajanje in sodelovanje pri aretacijah) ali posredno v nemška taborišča poslali več kot 50 000 Slovenk in Slovencev, med njimi ogromno otrok in žensk. Gre za izključno za nedolžne civiliste. V koncentracijskih taboriščih jih je od tega umrlo več kot 12 000 pa vse do 27 000. To so dejansko nedolžne žrtve domobrancev in nacistov, to so žrtve nacizma in RKC, ki je kolaboracijo duhovno podpirala – za “obrambo” vere a v bistvu se je šlo le za obrambo predvojne cerkvene moči!

Zakaj se te žrtve ne pripisuje domobrancem? Oni so izdajali, sodelovali pri aretacijah, vohunili, sorodnike pripadnikov, žene, otroke in starčke so zatožili okupatorju, ta jih je aretiral in poslal v taborišča. To so zločini in tem zločincem bi danes predstavili kot nedolžne žrtve partizanov, a niso bili nedolžne žrtve, bili so vojaki tretjega rajha, domobranci so bili pomožne policijske enote v podrejeni SS, torej njihov šef je bil noben drugi kot Himmler. Kako lahko te ničvredne izdajalce danes predstavljajo kot žrtve, če pa so umazane s slovensko krvjo?

Eden izmed takšnih izdajalcev in vohunov je bil “blaženi” Grozde, ki so ga partizani dobili s seznamom pripadnikov OF in pri sebi je imel italijansko prepustnico. Grozde je ovajal svoje sošolce, ki so sodelovali ali simpatizirali z OF, aktivno je sodeloval z fašističnim okupatorjem in na koncu ga je to stalo življenja. Verjetno se je zavedal tveganja, ali pa je bil toliko spran s strani svojega lokalnega duhovnika ali pa mu je Katoliška akcija toliko sprala možgane, da je mislil, da je njegovo poslanstvo božje, a v resnici vredno vsakega obsojanja. No in takšne ljudi danes predstavljajo kot žrtve komunizma. Izdali so svoje rojake, umrli zaradi tega, a sedaj so nedolžne žrtve komunizma.

Nacistična in domobranska zastava skupaj,
v Nemčiji eni danes še vedno veljajo za zločince,
medtem ko Sloveniji eni za nedolžne žrtve! 

Kaj pa žrtve koncentracijskih taborišč? Več tisoč jih je umrlo in njihovih posmrtnih ostankov nismo nikoli dobili nazaj, nekaj jih je neidentificiranih v skupnih kostnicah v tujini, večina še vedno v množičnih grobiščih (tudi nacisti so imeli množična grobišča). Ali so oni manjvredni od švabobrancev? Zakaj si oni ne zaslužijo pokopa na Žalah, švabobranci pa si jih? 

Pa še vedno kvizlinška stran ni priznala in obžalovala svojih grehov – izdajo in zločine nad lastnim narodom, medtem ko je ZZB NOB večkrat obžalovala in se opravičila za povojne poboje. Zanimivo, kako domobranci in njihovi apologeti, ki naj bi bili globokoverni kristjani, ne zmorejo niti priznati svojih grehov in zmot, medtem ko pa nemoralni brezbožni komunistični partizani so vsaj priznali in obžalovali svoje napake. Dokler si obe strani ne priznata svoje napake, do takrat ni in ne bo sprave. No ja, da ne bo pomote, sprave nikoli ne bo, ker desna politična opcija si na povojnih pobojih in kosteh gradi svojo politično kampanjo in podporo. Zakaj pa mislite, da prvi sprejeti zakon, ko desna vlada sploh še ni sestavljena, je prav ta, da je 17. maj spet dan spomina na komunistične žrtve in da se izdajalce pokoplje na Žalah? Vi mislite, da se njim gre za državo in aktualne probleme? Lepo vas prosim.