Škof Rožman je bil izdajalec in strahopetec!

Slovenska Cerkev, domobranci in desničarji si že od same osamosvojitve prizadevajo vrnitev posmrtnih ostankov škofa Gregorija Rožmana v Slovenijo. Pred tem so ga morali najprej »rehabilitirati«, da bi kot brezmadežen in nedolžen prišel nazaj, kjer bi ga pokopali v Stolnici in kamor bi domobranci in ostali sodelavci nacističnega in fašističnega okupatorja lahko hodili romati. Prva Janševa vlada je morala naprej spremeniti zakon, da je lahko slovenska RKC zastopala Rožmana na sodišču, kjer so ga leta 2007 oprostili in v ponovno vrnili v sojenje na prvostopenjsko sodišče.  

Škof Rožman pa ni bil oproščen zato, ker bi bil dejansko nedolžen in ker naj ne bi sodeloval z okupatorjev, ampak je bila njegova sodba razveljavljena zaradi tehničnih stvari, npr. ker ni bil prisoten na sojenju (saj je takrat že pobegnil v ZDA), ali pa ker mu je sodilo vojaško sodišče, namesto civilno itd. Leta 2007 niso bila v ospredju njegova dejanja med vojno, temveč izključno napake v takratnem sojenju. Tukaj pa nastane še en problem, ker zakon v Sloveniji pravi, da se mrtvim ne more soditi, torej Rožman je pravno formalno sedaj nedolžen, vendar razveljavitev sodbe ni prišla zaradi tega, ker mu je obramba dokazala, da dejansko ni sodeloval z nacisti in da je bil iniciator kvizlinških formacij: vaške straže, MVAC in Slovenskega domobranstva!

Pred domobransko prisego Hitlerju,
je škof Rožman daroval mašo

Škof Rožman je bogaboječe in naivne ljudi izkoristil, jih s cerkveno propagando novačil naprej v vaške straže, ki so nastale pod vodstvom lokalnih župnikov, blagoslov pa so dobili direktno iz ljubljanske škofije. Rožmana bi lahko imenovali kar knezoškof, v prvi vrsti se je boril za ohranitev predvojnih privilegij in moči slovenske RKC, saj je v partizane videl kot brezbožne borce komunizma, ki naj bi hoteli omajati moč in bogastvo RKC. Svoje zaveznike je videl v fašizmu in nacizmu, z obema totalitarnima režimoma je Vatikan sklenil dogovor o sodelovanju in nenapadanju, in to veliko prej kot je Hitler sklenil sporazum o nenapadanju in razdelitev Poljske s Stalinom. Seveda slovenski cerkveno-zgodovinarju ta pakt med Stalinom in Hitlerjem ponujajo dokaz, da so bili slovensko komunisti prvi, ki so sodelovali s Hitlerjem… o tem bom tudi še enkrat pisal! Hitler in Mussolini sta vero izkoriščala sebi v prid, njuna režima sta redno sodelovala s RKC, oba sta bila verna in krščena, Hitler pa je med drugimi izjavil, da s poboji židov dela to, kar je RKC delala že stoletja ter da je kristjan in bo večno tudi ostal. Logično je, da je Rožman zaveznika v boju proti Zavezniškim silam (ZDA, Velika Britanija, SZ, itd.) videl v teh dveh režimih, saj so se vsi borili za boga!

Tudi škof je vero izkoristil v svoj prid, oziroma v prid slovenskega klera. Kdo je bil najbolj primeren za borbo kot globokoverni bogaboječi ljudje, ki so naivno verjeli škofom in župnikom, češ da ti samooklicani verski pastirji dejansko predstavljajo Jezusa in boga na zemlji. Mogoče se danes težko verjetno zdi, da so ljudje zaupali in predvsem poslušali škofu, da je njihova vera ogrožena in da bodo morali prijeti za puške in obraniti vero, ampak takrat so bili to drugačni časi. V resnici se škofu ni šlo toliko za vero, kot pa da bi obranil moč in vpliv Cerkve, ki so imeli v Kraljevini Jugoslavije precejšne privilegije.

Dokazov o sodelovanju škofa Rožmana z nacisti in fašisti je veliko, danes vemo več kot pa so leta 1947, ko so ga komunistične oblasti obsodile. Dokazov je veliko in zato tudi njegovi zagovorniki leta 2007, ko je bila sodba razveljavljena, niso spodkopavali teh dokazov, temveč so se osredotočili izključno na napake v postopku. Če bi se lotili dokazovanja njegove nedolžnosti, sodba ne bi bila nikoli razveljavljena, saj bi lahko sodišču ponudili nove dokaze in sodba bi bila še enkrat več potrjena!

Cerkveno-desničarski zgodovinarji sicer skušajo na peščici primerov dokazati, da se je škof Rožman deloval v prid vseh, tudi partizanov, češ da je večkrat posredoval pri okupatorju, da naj izpustijo kakšnega partizana. Primer, ki ga vedno navajajo je partizan Tone Tomšič, ki pa je bil kljub »posredovanju« škofa usmrčen po streli fašistov. Dvomim, da je Rožman iz sovraštva do komunistov in partizanov sploh dejansko posredoval. Drugi primer je, da je škof poslal župnike na otok Rab, kjer so fašisti imeli koncentracijsko taborišče, kjer je bilo zaprtih na tisoče Slovencev. Seveda jaz osebno duhovno pomoč ne štejem kot dejansko pomoč, sicer pa lahko nekdanji zaporniki na Rabu povedo, da so ti Rožmanov ljudje predvsem novačili ljudi v belo gardo. Hodili so po šotorih in govorili, tisti ki se pridruži beli gardi bo izpuščen. Jebeš, pa takšna pomoč dobrega škofa Rožmana. Posredovanje Rožmana pri zapornikih je bilo odobreno le, če se slednji pridruži beli gardo - vaškim stražam, MVAC in potem domobrancem. Dober človek, prav zares. Velikokrat so slovenske matere partizanov pisale Rožmanu, da naj reši njihovega vernega sina, seveda, koliko je bilo upešnih posredovanje ne vemo, saj ni podatkov, verjetno jih lahko preštejmo na prste ene roke.

Škof Rožman je prisego spremljal z glavnega objekta bežigrajskega stadiona!

Za cerkveno-desničarke zgodovinarje tudi ni sporno, da je škof Rožman pred prisego domobrancev Hitlerju in Tretjemu Rajhu 20. aprila 1944 (na Hitlerjev rojstni dan) daroval mašo za domobrance in za prisotne nacistične vojake. Glavna zagovornica škofa Rožmana, cerkvena zgodovinarka Barbara Grieeser-Pečar (študijski center za narodno »spravo«), ki je za knjigo Rožmanov proces dobila denar od RKC, je večkrat dejala, da škof Rožman ni bil prisoten v času dejanske prisege, saj je njegov sedež na častni tribuni ostal prazen. To je res, ampak ne zato, ker ga tam ni bilo, temveč zato ker je proslavo spremljal iz glavnega objekta, ravno od tam, kjer je prej daroval mašo. To potrjujejo tudi posnetki domobranske prisege.

Posmrtni ostanki Rožmana bi morali ostati v ZDA

Škof Rožman si po mojem mnenju ne zasluži slovenske zemlje, ker jo je izdal, boril se je proti domovini na strani okupatorja, bil je iniciator vaških straž in slovenskega domobranstva, bil je glavni motor kvizlinške propagandne in novačil uboge ljudi v "Jezusovo vojsko". Kaj pa je najbolj pomembno: bil je nadevan strahopetec. Kako lahko domobranci in RKC spoštujejo človeka kot je Rožman? Človek, ki je bil duhovni vodja slovenskega domobranstva, je po vojni strahopetno pobegnil, zapustil je svoje vernike in zaupanje v boga, svoje ovčice je zapustil ograjene s komunizmom, kjer je dobro vedel, da jih čaka zagotova smrt, sam pa je brez sramu pobegnil v ZDA, namesto da bi ostal in se soočil s svojimi dejanju in trpel posledice. Konce koncev  Rožman niti ne bi bil obsojen na smrt! Obsojen je bil na 17 let, vendar bi ga izpustili že po kakšnih desetih letih. Tako kot so predčasno izpustili nadškofa Stepinca, ki je sodeloval z ustaši in nacisti, njegova dejanja so bila še hujša kot Rožmanova,  a se je kljub temu odločil ostati na Hrvaškem. Kaj pa Rožman? Potem ko je izdal domovino, je še enkrat izdal, a tokrat je izdal svoje ljudi, vernike, pripadnike domobranstva, ki jih je še nekaj mesece oz. let prej novačil in govoril da se borijo za Kristusa in vero. Prav zaradi tega sem presenečen, da škof Rožman domobrancem in njihovim potomcem toliko pomeni, čeprav je na koncu izpadel strahopetec in nenačelen človek. Ni imel problemov, ko je preprečeval druge, da naj se borijo proti brezbožnim partizanom, da je njihova vera ogrožena, a ko bi se moral sam boriti za vero in svoje prepričanje, takrat je pa kar hitro klocnil in pobegnil. Rožmanovo dejanje ni ostalo skrito očem Vatikana, prav zaradi tega ga takratni Papež ni hotel sprejeti, slovenska RKC pa teh problemov nima, saj za njih vrnitev posmrtnih ostankov predstavlja še eno stopnji v rehabilitaciji domobrancev! Meni je žal samo to, ker bo ta strahopetec pokopan v Stolnici, kjer so pokopani tudi ostali škof in nadškofi, ki so dejansko delovali v dobrobit domovine in vero. Verjetno je bolj važno to, da bo Slovenija po mučeniku Grozdetu dobila novo romarsko središče?

Preberite še:
- Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzem