ponedeljek, 04. marec 2013

Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzom

Izjave Jožeta Dežmana je težko jemati resno, prav tako ga je težko obronavati za kredibilnega zgodovinarja, saj v svojih izjavah napihuje številke in potvarja polpreteklo zgodovino. Po želji, da bi njegove izjave zvenele čim bolj šokantne in pretresljive, se velikokrat poslužuje laži in lažnih primerjav. Tudi dejstvo, da je sedaj popolnoma podrejen RKC – predvsem pri rehabilitiranju domobrancev in upravičevanje njihovih zločinov, v prejšnjem sistemu pa je bil zagrizen član Zveze komunistov Slovenije. Podoben kaliber kot Ivan Janša torej.

Ena izmed lažnih primerjav in nelogičnih izjav je, da so po njegovi oceni izkušnje iz Hude jame povsem primerljive z koncentracijskimi taborišči Dachau in Auschwitzom. Ob enem pa si prizadeva, da bi Barbara rov preuredili v spominski muzej. Ta izjava je podobna tisti iz dokumentarca o podzemnem kompleksu (zaklonišču) v Gotenici, ki so ga pod vodstvom Mačka-Matije v strogi tajnosti začeli delati po letu 1948. Dejal je, da je objekt v Gotenici neposredno povezan s povojnimi poboji, čeprav že zdrava pamet govori, da je bil zakloniščni kompleks posledica spora Tita s Stalinom, in so se slovenski in jugoslovanski komunisti bali morebitne invazije Stalina na Jugoslavijo. Zato so tudi naredili zaklonišče oz. podzemni kompleks. Takšne ali drugačne popolnoma napačne izjave so pri njemu stalnica.

Dobro vemo, da si zagovorniki medvojnega sodelovanja RKC s fašisti in nacisti, domobrancev in njihovih zločinov (med njimi spada tudi kolaboracija z okupatorjem), prizadevajo, da bi NOB čim bolj izenačili z zločini nacistov in Hitlerja. S tem bi seveda upravičili kolaboracijo in svoje zločine, ki so bili baje potrebni v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Več o tem si lahko preberete v seriji člankov – Operacija: Rehabilitacija domobrancev. Saj so komunisti tudi delali zločine, tako kot Hitler, ergo: ni važni na kateri strani so bili! Kar pa seveda ni res; važno je bilo, na kateri strani si bil! Ali si bil na strani zmagovitih zaveznikov ali pa na strani sil Osi. Tega pač ni mogoče izenačiti. Ni mogoče enačiti bolj domobrancev za Tretji rajh in Hitlerja, z bojem NOB na strani ZDA, VB in SZ, četudi so komunisti hkrati izvedli tudi revolucijo. A revolucije ne bi bilo, če bi zmagal Hitler, prav tako ne bi bilo povojnih pobojev, če ne bi RKC svojega zaveznika v bori za ohranitev oblasti in bogastva (takšno kot so imeli pred vojno v času Kraljevine Jugoslavije) prepoznala v fašizmu in nato še v nacizmu.

Da se vrnem k Dežmanovi izjavi. Taboriščniki v nemških in italijanskih taboriščih so trpeli več let, bili so mučeni, na njih so izvajali številne eksperimente, stradali itd. Enkrat sem poslušal izjave enega izmed slovenskih taboriščnikov v Dachauu, ki je dejal, da so nekaterim dali po malem piti slano vodo, da bi lahko videli, koliko časa bi lahko nemški vojaki zdržali na morju, če bi primorali piti slano vodo. Nekatere so vrgli v ledeno mrzlo vodo in čakali koliko časa potrebujejo, da umrejo. Nekje sem to že zapisal, nekaj stvari sem že pozabil, a dobro se spomnim, da je možakar jokal ob pripovedovanju. V teh nacističnih taboriščih so bili zaprti civilisti, popolnoma nedolžni ljudje. »Hitler je dal pobiti milijone nedolžnih ljudi, in sicer ne za vojaške ali politične namene, ampak v svoje osebno zadovoljstvo«, je zapisal nemški zgodovinar Sebastian Haffner v svoji študiji o Hitlerju. In tukaj je ena glavnih razlik med zločini Hitlerja in zločini Tita. Potrebno je poudariti, da so prav člani vaških straž, nato MVAC in zatem slovenskega domobranstva ovajali svoje rojake Gestapu, bodisi zato, ker so bili partizani, aktivisti OF, podporniki, simpatizerji, ali pe le v sorodu s partizanom, nakar so jih poslali v taborišče, kjer je umrlo okoli 12 000 Slovenk in Slovencev. Večina je bilo civilistov, zajeti partizani so bili običajno že sproti likvidirani.

V Sloveniji je bilo povojno usmrčenih 14 000 domobrancev in okoli 1000 civilistov. Domobranci niso bile popolnoma nedolžne žrtve, bili so plačanci Hitlerja, borili so se zanj in za Tretji rajh. Večina je imela krvave roke. Vedno ko to napišem, mi očitajo, da to nima nobene veze in da samo upravičujem povojne poboje. Ne! Povojni poboji so bili izvensodni, zločinski, obžalovanja vredna tragedija, ki jo je potrebno obsoditi. Hočem samo povedati, da komunisti povojni niso pobijali kar vse povprek, predvsem imam v mislih nedolžnih civilistov. Izvensodno so usmrtili aktivne vojaške sodelavce in plačance Hitlerja. Hitler pa je v svojih taboriščih pobijal predvsem nedolžne civiliste. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih ne moremo enačiti zločine komunistov in nacistov. In prav zaradi tega ne moremo primerjati izkušnje ali celo izenačiti povojne poboje z grozotami nacističnih taborišč.

Kot sem dejal, v nacističnih taboriščih si ljudje trpeli več let, v Hudi jami pa ljudje niso niti približno tako trpeli. Vem, nekateri boste tole mojo izjavo popolnoma narobe vzeli. Da vam razložim, če ne boste prej že nehali brati in začeli pisati komentar, kako sem zaslepljen itd. Poglejte, domobranci in ustaši v Hudi jami niso bili zaprti štiri leta, v nobenem pogledu niso doživljali enake ali podobne izkušnje kot taboriščniki. Izdajalci povojni so sicer bili nekaj časa zaprti v začasnih taboriščih, ne pa v Hudi jami. Niso trpeli v Hudi jami, tam so le pustili njihova trupla. Ko so jih nesli v Barbara rov so bili že mrtvi, torej živi ljudje sploh niso dočakali Barbara rov – sploh niso imeli nobenih izkušenj z Hudo jamo, kaj šele, da bi bile (neobstoječe) izkušnje kakorkoli podobne ali primerljive z izkušnjami in grozotami v nemških nacističnih taboriščih. V nobenem primeru ali pogledu. Takšne primerjave me zelo motijo in so, kot sem že dejal, lastnost Dežmana in ostalih njemu podobnih cerkveno-desničarskih zgodovinarjev!

Vem, nekdo tega kar sem napisal niti ne bo hotel razumeti. Marsikdo mi bo marsikaj očital, ampak jaz lahko enako odgovorim tistemu, ki mi bo kaj očital. Če mi bo kdo rekel, da zagovarjal povojne poboje in da ne priznavam komunističnih žrtev (ps. žrtve in zločine priznavam, ne priznavam pa da so bile vse žrtve nedolžne), mu bom jaz odgovoril, da on ne priznava zločinov domobrancev in nacistov, ter da ne priznava žrtev nacističnih taborišč. Kaj pa je drugega kot enačenje povojnih pobojev z grozotami nacističnih taborišč? To je neprimerljivo! Kako lahko primerjaš štiriletno trpljenje in stradanje v taboriščih s povojnimi poboji vojakov, ki so trajali nekaj mesecev? Še posebej ne, če Hudo jamo, ki je služila samo kot množični grob (in ne kot zapor, in ne kot taborišče), primerjaš s taborišči. Takšne primerjave ne dovolim in lahko govorimo o drugo-razrednosti nacističnih žrtev!

Ne moti me, da bi Huda jama postal spominski muzej, motijo pa me takšne nepremišljene in žaljive izjave o ljudeh, ki so preživljali grozote nacističnih taborišč. Kakšne grozote pa so zajeti oz. vrjeni domobranci doživljali? Nekaj mesecev so bili zaprti, nato jih je posebna komisija razvrstila v tri skupine (A, B in C), nekateri so bili zato izpuščeni, drugi pa so bili usmrčeni s streli v glavo – nikjer ni bilo štiriletnega mučenja, stradanja ali eksperimentiranja na ljudeh! Kdor bo hotel bo razumel, kaj sem hotel povedati.

5 komentarjev:

  1. Motiš se v par zgodovinskih dejstvih.
    1. V povojnih pobojih niso bili pobiti samo pripadniki poraženih vojaških enot (ki jih sicer ščitijo vojne konvencije), ampak tudi razredni sovražniki na splošno - predvojni lastniki zemlje in kapitala, predstavniki partiji nasprotnih političnih strank, posamezniki, ki so se pred ali med vojno zaradi čistih banalnosti zamerili kakšnemu politkomisarju in podobno. V množičnih grobiščih, tudi Hudi jami, se je znašel marsikdo izmed teh. Bila je pač odlična priložnost znebiti se razrednega sovražnika, koga drugega zaradi osebnih zamer ali okoriščenja in podobno. V Hudi jami so našli tudi ženska trupla.

    2. Neizpodbitno dejstvo je, da so v Hudo jamo (in tudi v druga grobišča) metali tudi žive ljudi. Prvi okostnjak, ki so ga našli v Hudi jami je prebil, mislim da 3 od 11 ograd s kopanjem z delom tračnice. A dlje se ni prebil in je tam umrl. Za njim si je življenje s kopanjem poskusilo rešiti še nekaj ljudi. Skratka gre za nečloveško trpljenje živo zakopanih ljudi in minimiziranje tega ni vredno človeškega dostojanstva.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tudi jaz se strinjam, da so bile vmes tudi nedolžne žrtve, za razliko tistim, ki so pravilno obsojeni morali po spiskih "nedolžnih" domobranskih žena na pot v nemška koncentracijska taborišča. V Kozlarjevi gošči so ljudje s prestreljenimi nogami umirali po cele tedne, ampak so bili obsojeni od "posvečenih" domobrancev.

      Izbriši
  2. http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=40GT0AuGHEI

    OdgovoriIzbriši
  3. Me zanima, kako bi interpretirali zadevo, če bi bila v rovu vaša kompletna familija? Kar se je dogajalo tedaj je grozljivo, še bolj grozljivo pa je, da leta 2013 polovica slovenskih državljanov ni sposobna objektivno razmišljati, priznati napak na obeh straneh, ter doseči sprave. Še vedno bazirate na filozofiji zob za zob. Res žalostno in za slovenski narod samodestruktivno. Normalen človek ima odpor in čuti gnus do kakršnegakoli masakra, ne glede na kateri strani se je zgodil. Očitno potrebujemo še najmanj stoletje evolucije ter dodaten uvoz imigrantov, da oplemenitimo genetski material ter presežemo zaplankanost.

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni 9.april, saj v zgornjem sestavku ni nikjer rečeno, da ni bilo nedoslednosti s strani zmagovalcev, torej komunistov. Seveda so bile, žal so bili ti poboji po vojni, tako kot je odgovoril S.C., izkoriščeni tudi (pomembna je beseda "tudi", ker ni bilo izključno to)za medsebojna obračunavanja. Tako do civilistov, kot do tistih, ki so bili v partizanskih vrstah. V tem sestavku tudi ne vidim nikjer filozofije "zob za zob", mi lahko navedete stavek, ki vas na to asociira. Edina napaka je ta, da se ni vse do danes, jasno in glasno izreklo s strani zmagovalcev leta 1945, da so žal bile storjene tudi velike napake. Torej poboji, ki so se po mojem žal zgodili tudi (spet je tudi)zato, ker je veliko članov zmagovalcev, torej partizanov, še dodatno ugotovilo, da je tudi njim izginila marsikatera celotna družina s te naše zemljice. Izginila pa je zaradi fašistov, nacistov ali (in) pa tudi zaradi domobrancev ... Na enak način se je dogajalo v Franciji in še kje, le da so v teh deželah enkrat za vedno s tem končali. Pri nas pa se gre "kokr" sodoben, demokratičen človek, iz 21.stoletja, posluževat najbolj nizkotnih prijemov. Samo da bi pridobili čim več volilcev, izbrskajo na plano te dogodke. Uspeli so spravit na noge mlade, ki se v svojih šolah niti ne učijo več o 2. svet. vojni, ki nimajo pojma o svobodnem ozemlju na Kočevskem, ki nič, ali le redki vejo o coni A in B na Tržaškem, ki ne vejo o osvobojenem ozemlji na Koroškem. Skratka, namesto da bi ti mladi presegle svoje starše in pričeli sodelovati, ne glede na politično in versko barvo svojih prednikov in bi presegli, to "samodestruktivnost" slovenskega naroda, je neka baraba, špekulant in tudi lopov..., ki je za svoje lastne potrjevanje in "ven metanje" iz naftalina potegnil polpretekle dogodke in spet zasejal seme razdora. ALi je to res prav, je to res državotvorno, je to v razvoj države usmerjeno delovanje. Ko smo se morali kot narod potegniti za samostojnost, nas vse te stvari niso skrbele. Zaradi nekih, za mene pritlehnih in samozadovoljujočih želja, pa se politiki in politika (v naši SLO štejem sem tudi RKC - nekateri posamezniki znotraj RKC so izvzeti, ker se ne želijo iti politike, ampak želijo svojim vernikom olajšati življenje), poslužuje takih potez. Končajmo s temi igricami, prisilimo se da pozabimo in ne uporabljamo, kar je bilo slabega na obeh straneh vse do osamosvojitve SLO in delajmo za SLO, ker sicer se bomo od samostojnosti lahko hitro poslovimo. Poiščimo tiste, ki so uspeli porabiti, da ne rečem pokradli denar, ki smo ga imeli, kolikor ga je mogoče, ga vrnimo v našoo deželo in ga namenimo lastnemu razvoju

    OdgovoriIzbriši