Zakaj si desničarji, domobranci in Cerkev lastijo dan spomina na totalitarne žrtve?

Že minulo leto so cerkveno-desničarji organizirali proslavo na 23. avgust, ki je po novem dan spomina na žrtve vseh totalitarni režimov. Seveda, ta vse pa ne vključuje katolicizem, kot četrti totalitarni režim, ki ima na svoji grbi v 1600 letih moči na desetine milijone, če ne celo stotine milijone žrtev.

V Sloveniji  je nastal zanimiv fenomen: 23. avgust so si čisto prisvojili cerkev, domobranci in desna politika. Ne le, da je Cerkev kolaborirala z nacizmom, da je škof Rožman bil iniciator in duhovni vodja tako vaških straž, ki so se kasneje preoblikovale v MVAC pod vodstvom fašistov, ta čas je po Sloveniji nedolžne civiliste klala Črna roka, po kapitulaciji Italije pa je škof Rožman poiskal novega zaveznika v nacistični Nemčiji in Hitlerju. Ustvarili so Slovensko domobranstvo, ki je bilo popolnoma podrejeno Himmlerjevim SS silam.

Domobransko četo je vedno vodil nemški nacistični častnik - da se ve,
kdo je bil gospodar teh hlapcev!

Tudi tokrat bo tako. Letos so šli celo več in bodo celo proslavili 70. obletnico ustanovitve Slovenskega domobranstva, ki so 20. aprila na bežigrajskem stadionu prisegli Hitlerju, Veliki Nemčiji in bogu. Vsi pa so tudi podpisali izjave o prostovoljni pridružitvi.

Rupnik, škof Rožman in naci. častnik Rosener

V ZZB NOB so že večkrat obsodili povojne poboje, označili so jih kot napako in zločin, medtem ko pa desničarji, desne stranke in predvsem RKC niso niti enkrat obsodili kolaboracije, veleizdaje ali zločinov, ki so jih storili domobranci! Zanimivo, a prav oni so tisti, ki najbolj zahtevajo spravo!

Uradna sprava je že bila v 90ih letih, ko sta si v roke segla Milan Kučan in tedanji nadškof Alojzij Šuštar, a potem so si zgodovinarji plačani s strani cerkve zadali nalogo, da bodo celo rehabilitirali domobrance, njihovo kolaboracijo, izdajo in zločine nad narodom prikazati kot edino možnost za preživetje. Dejstvo je, da upora proti komunizmom niso začeli šele leta 1942 zaradi nekaterih odpadniških partizanskih grup, ki so dejansko povzročali teror po Sloveniji (čeprav je bilo slednjega zelo malo, saj so Italijani v 1941 in 1942 povzročili ogromno več zločinov in smrtnih žrtev med slovenskim prebivalstvom), ampak so svojo borbo proti komunizmu začeli že leta 1940 s Katoliškimi akcijami.

Domobranska prisega z Rupnikom, nacističnim častinki in, seveda,
nacistično zastavo!

Protikomunistični boj na strani nacistov in fašistov bi se zgodil v vsakem primeru, ni bil le posledica partizanskih zločinov. Zanimivo je tudi, da prav Šentjošt, kjer se je pojavila prva kvizlinška formacija, ni bil pred tem nikoli napaden s strani partizanov!

Marsikdo za vse težave v Sloveniji krivi partizane in partizanske proslave, krivi so za vse, od ekonomskih do gospodarskih problemov, ni da ni. Rdeča zvezda je kriva, da tujci nočejo vlagati v Slovenijo. Prej bo Američan vlagal v Slovenijo, če bo zvedel, da so partizani rešili okoli 700 zavezniških pilotov, medtem ko so jih domobranci z največjim veseljem izdajali Gestapu.

Kako to, da se nobeden ne vpraša, kaj pa če za vse probleme niso krive partizanske proslave? Kaj pa če so za vse probleme krivi poizkusi rehabilitacije domobrancev? Vse desne vlade so se do sedaj ukvarjale predvsem s polpreteklo zgodovino, z lustracijo partizanov in NOB, z demoniziranjem OF itd. Med najhujši krizo se je druga Janševa vlada, namesto da bi reševala finančno krizo, ukvarjala predvsem s kritiziranjem partizanskih proslav, pošiljanjem odločb o kršenju ustave (zanimivo, sedaj ko bo domobranska proslava, ki spada pod nacizem, ki je z ustavo prepovedan, pa se nobeden ne sekira) ter preimenovanjem vojašnic.

Do sedaj smo imeli naslednje desne vlade: Demos, Bajukovo, ter dve Janševi. Samo ena desna vlada je obdelala cel mandat, to je bila prva Janševa vlada, vse druge so predvsem zaradi ekstremih napadov na NOB in poizkusov rehabilitacije izdajalcev, povsem izgubile kompas in se namesto ukvarjanja s prihodnostjo in reševanje trenutnih težav, popolnoma osredotočili na polpreteklo zgodovino.

Sprave še kmalu ne bo. Pravzaprav se zdi, da je danes bolj oddaljena kot kdajkoli. Desničarji in RKC ne bodo nikoli priznali ali obsodili kolaboracije, izdaje in zločinov domobrancev. Ne, ampak od drugih pa to zahtevajo! Še več, toliko raznih izgovorov smo že slišali v opravičevanje kolaboracije, da je neverjetno. Lep dokaz, da sprave ne bomo dočakali. Recimo, če pa jaz pravim, da 14 000 povojno pobitih domobrancev niso nedolžne žrtve, temveč so bili vojaško aktivni plačanci in pripadniki nacistične SS policije, pa mi tako pravijo, da opravičujem povojne poboje. Ne, sploh ne! Vendar me pa moti, da ljudje teh povojni pobite domobrance obronavajo za čisto nedolžne (po možnosti še kot civiliste) žrtve komunizma.

Še huje, ker govorijo, da so bili povojno pobiti samo zato, ker so verjeli v boga in niso hoteli preklicati in zatajiti svoje vere! NE! To je daleč od resnice. Če bi bilo to res, bi morali komunisti po vojni pobiti še ¾ partizanov, kajti velika večina je bilo vernih. Dejstvo, da je bilo v 40ih letih prejšnjega stoletja kar 90 odstotkov vseh ljudi vernih! Vera ni imela nobenega vpliva na povojen poboje, je pa imela vera in kler veliko vpliva na domobranstvo in novačenje bogaboječih in naivnih ljudi, ki so bili zavedeni, da se borijo za svojo vero proti brezbožnemu komunizmu, v resnici pa so se borili za moč in vpliv Cerkve, ki so ga imeli v času pred 2.SV! 

Spomnite se tistega grafita pred meseci, ko je pisal, da so »kristjane pobijali že leta 1945 ter da jih bodo tudi leta 2013«. Jaz sem takrat napisal, da je bilo to zagotovo delo desničarja. Zakaj? Prvič ker se je pojavil ravno takrat, ko so bile vseslovenske vstaje proti Janši, drugič pa, ker vsak, ki se spozna na zgodovino in je na strani NOB oz. partizanov, ne bi nikoli napisal »kristjani«, ker vsak ki vsaj malo prebral kakšno literaturo NOB, bo vedel, da povojni poboji niso bili posledica veroizpovedi določenih ljudi, temveč izključno, ker so bili ti ljudje sodelavci okupatorja, velika večina pa je bilo umazanih z bratovo krvjo!

levo nacisti, desno domobranci - družno v postroju!

Ne smemo pozabiti, da so tako slovenski partizani kot sam Tito, konec leta 1944 in v začetku 1945 izdali dve amnestiji, ki bi pomilostil vse domobrance in ostale kvizlinge (tiste, ki niso bili umazani s krvjo), če bi odložili okupatorjeve puške in se pridružili NOB. Verjetno je bilo takšnih izjemno malo.

Seveda, med vojnimi poboji so se znašle tudi popolnoma nedolžne žrtve, civilisti in tudi ženske. To so prave žrtve komunizma. V Sloveniji je po podatkih INZ bilo povojno pobitih okoli 1000 civilistov!

Torej, da si Cerkev, desničarji in njihov Študijski center za narodno spravo, ki na leto prejema okoli 450 000 davkoplačevalskega denarja (kriza se jih skorja ne dotakne), prisvojili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov ni naključje. Spomnite se, kaj sem vam malo prejle napisal. Oni namreč poizkušajo domobrance predstaviti kot nedolžne žrtve komunizma – torej totalitarnega režima, in kateri dan je bolj primeren kot 23. Avgust, dan spomina na žrtve treh totalitarnih režimov? To vse spada v okvir rehabilitacije domobranstva. Ustvariti nek sinonim žrtev totalitarizma kot edino možno povojno domobransko žrtev.

Bodo v rovtah poleg domobranske zastave
izobesili tudi nacistično?

Domobranci so bili sestavni del SS enot, bili so plačani, oblečeni in oboroženi s strani Tretjega rajha, da ne govorimo, da so vse komande posredno prejemali od Hitlerja. Torej domobranci so bili del fašističnega in nacističnega totalitarizma, poleg seveda katoliškega totalitarizma, ampak seveda teh povezav seveda ne bodo omenili na proslavi. Zakaj pa bi? Omenili pa bodo, da so bili domobranci nedolžne žrtve komunizma, ki so samo molili in se brigali zase. Seveda, partizani in civilisti so padali pod streli domobrancev, nacistov in fašistov, torej so žrtve totalitarnega režima, jasno pa je, da jih ob spominu 23. avgusta ne bodo omenjali kot žrtve, temveč kot rablje.

Nobena vlada ni imela jajc ukiniti ŠCNS, ki je v 5 letih obstoja izdala ogromno publikacij na račun partizanskega in komunističnega nasilja, medtem ko na račun domobranskega, nacističnega in fašističnega pa še nobeno knjigo! Jasno se vidi, da se jim ne gre za spravo, sicer bi pisali o zločinih vseh totalitarizmov, tudi domobrancev, saj so bili del nacističnega totalitarizma. Ne izpolnjujejo svojega poslanstva, že zaradi tega ne bi smeli biti upravičeni od državnega denarja!

Me zanima, če bodo v Rovtah poleg domobranske zastave obesili tudi nacistično s kljukastim križem? Mogoče bi pa bilo bolje, da bi 70. letnico domobranstav praznovali 20. aprila?

Preberite še: Izjavo predsednik SD Igorja Lukšiča v zvei z nacistično proslavo v Rovtah

Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske

Janša, kriza in rdeča zvezda: Nov poizkus odstranitve partizanov z državne proslave

Vsaka izjava, ki jo Janša da, je vedno bolj neverjetna, nerazumljiva, neumna, predvsem pa nelogična. Včeraj je dejal, da je Slovenija v krizi, ker je preveč Jugoslavije v Sloveniji. Resno? Zaradi tega? Slovenija je v krizi zato, ker smo na državni proslavi gledali prapore ZZB NOB – torej partizanov?  Ker smo imeli rdečo zvezdo – simbol partizanov in NOB, zmage zaveznikov nad Hitlerjem in njegovim plačancem (domobrancem)? Ker smo počastili partizane, ki so z rdečo zvezdo na glavi Sloveniji priborili Prekmurje, Primorsko in morje?

Prisega prve generacije slovenske vojske - Ig, 2. junij 1991

Večkrat sem že napisal, da je logično, da praporščaki ZZB NOB predstavljajo partizane, ne pa JLA ali SFRJ. Konec kocev tudi na praprotmi piše ZZB NOB ali NOV, ne pa JLA. Jasno je, Janša noče, da bi se rdeča zvezda asociirala na partizane, temveč hoče s ponavljanjem doseči, da bi se rdečo zvezdo povezovalo izključno z SFRJ, totalitarizem ali agresorsko JLA.

Osebno mislim, da je rdeča zvezda le izjemno priročen izgovor, da bi iz proslave odstranili partizane oz. njihove predstavnike. Vemo, Janša izjemen zagovornik domobranstva, njihovih zločinov, kolaboracije in izdaje, ter, seveda, sramotnega poraza, ki so ga doživeli skupaj s Hitlerjem in Tretjim rajhom. Skupaj z RKC in njenimi plačanimi zgodovinarji (večina jih je zaposlenih na ŠCNS), poizkušajo iz slovenske zavesti izbrisati zmago partizanov, njihov boj in zmago v NOB pa kriminalizirati in demonizirati, predvsem s številnimi izdaji knjig na temo zločinov partizanov in komunistov. Če so desničarji govorili, da smo bili od 45 do 91 podvrženi komunistični literaturi, pa smo danes podvrženi domobransko-klerofašistični literaturi. Ne verjamete? Kar pojdite v knjigarno Konzorcij, pod slovensko zgodovino poste našli ¾ knjig, ki govorijo o partizanskih zločinih, o domobrancih kot žrtvah, o domobranskih pričevanjih, en kup knjig o povojnih pobojih, knjigah o jugoslovanskem totalitarizmu, sedaj sem videl, da je nekdo celo izdal knjigo »moje življenje v totalitarizmu 1945-1991«, na naslovnici pa je imel tako svastiko, kot srp in kladivo. Kakšna pretiravanja so v tej knjigi si lahko le domišljam, saj je ne bom kupil, še manj pa prebral.  

Janše levo, Bavčar zgoraj desno

Smo v demokraciji, svoboda govora in vsak lahko objavi kar hoče, ničesar ni narobe s tem. Hočem samo povedati, da ni preveč Jugoslavije, v Slovenije, ni preveč rdečih zvezd ali partizanov, ulic itd. Povedati hočem, da je preveč domobrancev, preveč svastik, preveč križev, preveč poizkusov rehabilitacije ljudi, ki so sodelovali z največjim zlom 20. Stoletja – Hitlerjem, nacizmom in fašistom. Oba sta totalitarna režima, ampak Janše in ostalih to ne moti, ko zagovarjajo in opravičujejo zločinov nad rojaki, s strani domobrancev, v imenu totalitarizmov, tudi katolicizma, pod komando Himmlerja in ostalih. Ne, ta totalitarizem jih ne moti, tudi domobransko sodelovanje s tem totalitarizmi jih  ne moti, moti jih edino partizansko sodelovanje s totalitarizmom. Partizansko sodelovanje z zavezniki pri zmagi pa jih seveda ne zanima.

Sam sem živel majhen del življenja v t.i. totalitarizmu ali za železno zaveso. Po pričevanju sorodnikov, nam nič ni mi bilo narobe ali manjkalo. Nobeden nas ni nadlegoval, ničesar nam ni bilo prikrajšano zaradi tega, ker nismo bili v ZKS - ne jaz, ne moji starši in tudi ne stari starši. Še več, od mojega dedka brat je bil celo duhovnik, en njegov brat je bil pri partizanih, drugi pa pri domobrancih. Pisana druščina, pa se nikomur ni nič zgodilo, nobeden ni bil zaprt, čeprav smo vsi hodili k maši in verouku. Ne trdim, da nekateri niso bili prikrajšani za določene stvari v prejšnjem režimu, toda jaz govorim zase in za svojo družino. Da ne bo pomote, ničesar ne zagovarjam, govorim samo tako kot je bilo.

Janša v majici s Titovim motivom v Kumrovcu leta 1975

Koliko tistih, ki so danes najbolj verni, najbolj zagrizeni protikomunisti, člani SDS, NSi ali cerkveno-domobranski zgodovinarji, je bilo v prejšnjem režimu članov ZKS? Ogromno. Samo na pamet: Janša, Gorenak, Jerovšek, Rupel, Brejc, Šircelj, Zver, B. Brezigar, Krkovič, Černač, S. Ramšak itd. In potem ti takšni ljudje moralizirajo o rdeči zvezdi in totalitarnem režimu? Režimu katerega člani so bili tudi sami? Ne ga srat. Kje je tukaj logika. Janša je lahko leta 1975 v Kumrovcu nosil majico Tita, danes pa je to protiustavno? Prvič, nikjer ni bilo napisano, da se morajo takrat nositi majice s Titom, pa se je Janša, danes vsaj na zunaj največji antikomunist, odločil, da bo nosil takšno majico.

Janša je v prosvetnem domu v Žalni pristopil v ZKJ

Janša je retoriko proti rdeči partizanski zvezdi začel lansko leto, po tem, ko je že videl, da se proces v zadevi Patria ne nagiba v njegovo smer, hitro se je mogel spomniti neko zgodbo, s katero bi prekril sojenje, zgodbo s katero bi ljudi, predvsem svoje vernike preusmeril z branja dokazov, na neko popolnoma drugo zadevo, nepomembno.  Zakaj bi sicer po 20 letih, kar na enkrat poslala rdeča zvezda in partizani problem na državni proslavi? V letih prve Janševe vlade 2004-2008 ni bilo nobenih problemov! Gre za ceneno preusmerjanje javnosti iz posebnih problemov na izjemno trapaste. Zato smo v krizi. Janša je človek, ki živi v preteklosti, za vse dosedanje probleme krivi preteklost, oziroma  vleče vzporednice s preteklostjo. Recimo, ob sodbi je rekel, da kaj takšnega ni bilo niti v trdem komunizmu, potem je seveda v igro povlekel tudi Roško itd. Vse kar naredijo levičarji njemu, takoj da primerjavo s prejšnjim režimom. Človek, ki živi v preteklosti, ne more voditi v prihodnost!

Ivan Janša

Zakaj je Slovenija v krizi? Zaradi preveč Jugoslavije? Niti ne. Zaradi prisotnosti rdeče zvezde? Še najmanj. Slovenija je v takšni krizi zaradi nesposobnih politikov, ki se ukvarjajo s polpreteklo zgodovino, s preteklimi dogodki, ne pa s sedanjostjo in prihodnostjo. To je največji problem. V tako hudi krizi smo tudi zaradi Janše. Predvsem zaradi Janše. V času prve njegove vlade je bila konjunktura, bila je povsod po Evropi. Konjuktura ni bila posledica Janševe vlade ali njenih dejanj, prej obratno. Prav Janševa dejanja so Slovenijo pripeljala na rob bankrota. Seveda, janšisti bodo pisali »itak je JJ vsega kriv«, to je njihov univerzalni odgovor. Na oblasti je bil 5 let in je kriv za 20 let slabega. Ni važno koliko časa si na oblasti, saj nesposobni ljudje, lahko zajebejo stvari v zelo kratkem času. Še posebej če imaš nesposobne ministre. V letih 2005-2008 so banke posojale nezavarovane tajkunske kredite, največ denarja sta prejela Zvon 1 in 2, pa Vegrad itd., s temi krediti se je gospodarstvo zadolževalo, ko je prišla kriza, teh kreditov niso mogli odplačati, podjetja so propadla, banke pa niso dobile svoj denar. V nadzorne svete bank je Janševa vlada postavila ljudi, ki so gledali stran, ki niso imeli nobenih izkušenj v bančništvu, edini pogoj je bil: članstvo v SDS. Kot sem dejal, nesposobni ljudje ne rabijo veliko časa, da uničijo stvari. Slovenija se je iz 15 milijard zunanjega dolga leta 2004 zadolžila na 40 milijard leta 2009, Pahor je Slovenijo zadolžila za 8 milijard, Janša pa za 25. Bratuškova pa za manj kot 2 milijardi. Vizjak pravi, da niso oni odgovorni, da se je gospodarstvo zadolževalo preko svojih zmožnosti, a dejstvo je, da niso ničesar storili, da bi jih opozorili. Zakaj? Zato ker se jim je šlo za ugled. Za populizem. Bolj kot se je gospodarstvo zadolževalo več denarja so imeli, več delavcev so lahko najemali, bolj so zapravljali, manjša brezposelnost je bila, boljše kazalce je vlada imela. Češ, da so zaradi njihovih ukrepov tako dobri gospodarski kazalci. Leta 2008 s prihodom krize je vse to počilo kot milni balonček! Ja, potem niso pa nič krivi. Ko gre dobro se trpajo po prsih, ko pa slabo, pa nič krivi.

Janša je za krizo obdolžil že marsikaj in marsikoga: komuniste, udbomafijo, bivšega predsednika, strice iz ozadja, partizane, povojen poboje, medije, zgodovinarje -  v bistvu vse, ki jih Janša osebno ali politično ne mara. Tako pač on deluje.

Jaz pa bom rekel, v stilu Janše, da so za krizo v Sloveniji krivi domobranci in poizkusi klero-zgodovinarjev pri njihovi rehabilitaciji!

Roška 1988 - Partizan in partizanski prapor z rdečo zvezdo: http://www.slovenskapomlad.si/uploads/1988_22_7ab.jpg

Preberite še: 
Rdeča zvezda predstavlja zmagovite partizane

Rdeča zvezda in vrnitev Primorske k matični domovini

Nova ideološka poteza Janševe vlade: Preimenovanje vojašnice Franca Rozmana – Staneta

Škof Rožman je bil izdajalec in strahopetec!

Slovenska Cerkev, domobranci in desničarji si že od same osamosvojitve prizadevajo vrnitev posmrtnih ostankov škofa Gregorija Rožmana v Slovenijo. Pred tem so ga morali najprej »rehabilitirati«, da bi kot brezmadežen in nedolžen prišel nazaj, kjer bi ga pokopali v Stolnici in kamor bi domobranci in ostali sodelavci nacističnega in fašističnega okupatorja lahko hodili romati. Prva Janševa vlada je morala naprej spremeniti zakon, da je lahko slovenska RKC zastopala Rožmana na sodišču, kjer so ga leta 2007 oprostili in v ponovno vrnili v sojenje na prvostopenjsko sodišče.  

Škof Rožman pa ni bil oproščen zato, ker bi bil dejansko nedolžen in ker naj ne bi sodeloval z okupatorjev, ampak je bila njegova sodba razveljavljena zaradi tehničnih stvari, npr. ker ni bil prisoten na sojenju (saj je takrat že pobegnil v ZDA), ali pa ker mu je sodilo vojaško sodišče, namesto civilno itd. Leta 2007 niso bila v ospredju njegova dejanja med vojno, temveč izključno napake v takratnem sojenju. Tukaj pa nastane še en problem, ker zakon v Sloveniji pravi, da se mrtvim ne more soditi, torej Rožman je pravno formalno sedaj nedolžen, vendar razveljavitev sodbe ni prišla zaradi tega, ker mu je obramba dokazala, da dejansko ni sodeloval z nacisti in da je bil iniciator kvizlinških formacij: vaške straže, MVAC in Slovenskega domobranstva!

Pred domobransko prisego Hitlerju,
je škof Rožman daroval mašo

Škof Rožman je bogaboječe in naivne ljudi izkoristil, jih s cerkveno propagando novačil naprej v vaške straže, ki so nastale pod vodstvom lokalnih župnikov, blagoslov pa so dobili direktno iz ljubljanske škofije. Rožmana bi lahko imenovali kar knezoškof, v prvi vrsti se je boril za ohranitev predvojnih privilegij in moči slovenske RKC, saj je v partizane videl kot brezbožne borce komunizma, ki naj bi hoteli omajati moč in bogastvo RKC. Svoje zaveznike je videl v fašizmu in nacizmu, z obema totalitarnima režimoma je Vatikan sklenil dogovor o sodelovanju in nenapadanju, in to veliko prej kot je Hitler sklenil sporazum o nenapadanju in razdelitev Poljske s Stalinom. Seveda slovenski cerkveno-zgodovinarju ta pakt med Stalinom in Hitlerjem ponujajo dokaz, da so bili slovensko komunisti prvi, ki so sodelovali s Hitlerjem… o tem bom tudi še enkrat pisal! Hitler in Mussolini sta vero izkoriščala sebi v prid, njuna režima sta redno sodelovala s RKC, oba sta bila verna in krščena, Hitler pa je med drugimi izjavil, da s poboji židov dela to, kar je RKC delala že stoletja ter da je kristjan in bo večno tudi ostal. Logično je, da je Rožman zaveznika v boju proti Zavezniškim silam (ZDA, Velika Britanija, SZ, itd.) videl v teh dveh režimih, saj so se vsi borili za boga!

Tudi škof je vero izkoristil v svoj prid, oziroma v prid slovenskega klera. Kdo je bil najbolj primeren za borbo kot globokoverni bogaboječi ljudje, ki so naivno verjeli škofom in župnikom, češ da ti samooklicani verski pastirji dejansko predstavljajo Jezusa in boga na zemlji. Mogoče se danes težko verjetno zdi, da so ljudje zaupali in predvsem poslušali škofu, da je njihova vera ogrožena in da bodo morali prijeti za puške in obraniti vero, ampak takrat so bili to drugačni časi. V resnici se škofu ni šlo toliko za vero, kot pa da bi obranil moč in vpliv Cerkve, ki so imeli v Kraljevini Jugoslavije precejšne privilegije.

Dokazov o sodelovanju škofa Rožmana z nacisti in fašisti je veliko, danes vemo več kot pa so leta 1947, ko so ga komunistične oblasti obsodile. Dokazov je veliko in zato tudi njegovi zagovorniki leta 2007, ko je bila sodba razveljavljena, niso spodkopavali teh dokazov, temveč so se osredotočili izključno na napake v postopku. Če bi se lotili dokazovanja njegove nedolžnosti, sodba ne bi bila nikoli razveljavljena, saj bi lahko sodišču ponudili nove dokaze in sodba bi bila še enkrat več potrjena!

Cerkveno-desničarski zgodovinarji sicer skušajo na peščici primerov dokazati, da se je škof Rožman deloval v prid vseh, tudi partizanov, češ da je večkrat posredoval pri okupatorju, da naj izpustijo kakšnega partizana. Primer, ki ga vedno navajajo je partizan Tone Tomšič, ki pa je bil kljub »posredovanju« škofa usmrčen po streli fašistov. Dvomim, da je Rožman iz sovraštva do komunistov in partizanov sploh dejansko posredoval. Drugi primer je, da je škof poslal župnike na otok Rab, kjer so fašisti imeli koncentracijsko taborišče, kjer je bilo zaprtih na tisoče Slovencev. Seveda jaz osebno duhovno pomoč ne štejem kot dejansko pomoč, sicer pa lahko nekdanji zaporniki na Rabu povedo, da so ti Rožmanov ljudje predvsem novačili ljudi v belo gardo. Hodili so po šotorih in govorili, tisti ki se pridruži beli gardi bo izpuščen. Jebeš, pa takšna pomoč dobrega škofa Rožmana. Posredovanje Rožmana pri zapornikih je bilo odobreno le, če se slednji pridruži beli gardo - vaškim stražam, MVAC in potem domobrancem. Dober človek, prav zares. Velikokrat so slovenske matere partizanov pisale Rožmanu, da naj reši njihovega vernega sina, seveda, koliko je bilo upešnih posredovanje ne vemo, saj ni podatkov, verjetno jih lahko preštejmo na prste ene roke.

Škof Rožman je prisego spremljal z glavnega objekta bežigrajskega stadiona!

Za cerkveno-desničarke zgodovinarje tudi ni sporno, da je škof Rožman pred prisego domobrancev Hitlerju in Tretjemu Rajhu 20. aprila 1944 (na Hitlerjev rojstni dan) daroval mašo za domobrance in za prisotne nacistične vojake. Glavna zagovornica škofa Rožmana, cerkvena zgodovinarka Barbara Grieeser-Pečar (študijski center za narodno »spravo«), ki je za knjigo Rožmanov proces dobila denar od RKC, je večkrat dejala, da škof Rožman ni bil prisoten v času dejanske prisege, saj je njegov sedež na častni tribuni ostal prazen. To je res, ampak ne zato, ker ga tam ni bilo, temveč zato ker je proslavo spremljal iz glavnega objekta, ravno od tam, kjer je prej daroval mašo. To potrjujejo tudi posnetki domobranske prisege.

Posmrtni ostanki Rožmana bi morali ostati v ZDA

Škof Rožman si po mojem mnenju ne zasluži slovenske zemlje, ker jo je izdal, boril se je proti domovini na strani okupatorja, bil je iniciator vaških straž in slovenskega domobranstva, bil je glavni motor kvizlinške propagandne in novačil uboge ljudi v "Jezusovo vojsko". Kaj pa je najbolj pomembno: bil je nadevan strahopetec. Kako lahko domobranci in RKC spoštujejo človeka kot je Rožman? Človek, ki je bil duhovni vodja slovenskega domobranstva, je po vojni strahopetno pobegnil, zapustil je svoje vernike in zaupanje v boga, svoje ovčice je zapustil ograjene s komunizmom, kjer je dobro vedel, da jih čaka zagotova smrt, sam pa je brez sramu pobegnil v ZDA, namesto da bi ostal in se soočil s svojimi dejanju in trpel posledice. Konce koncev  Rožman niti ne bi bil obsojen na smrt! Obsojen je bil na 17 let, vendar bi ga izpustili že po kakšnih desetih letih. Tako kot so predčasno izpustili nadškofa Stepinca, ki je sodeloval z ustaši in nacisti, njegova dejanja so bila še hujša kot Rožmanova,  a se je kljub temu odločil ostati na Hrvaškem. Kaj pa Rožman? Potem ko je izdal domovino, je še enkrat izdal, a tokrat je izdal svoje ljudi, vernike, pripadnike domobranstva, ki jih je še nekaj mesece oz. let prej novačil in govoril da se borijo za Kristusa in vero. Prav zaradi tega sem presenečen, da škof Rožman domobrancem in njihovim potomcem toliko pomeni, čeprav je na koncu izpadel strahopetec in nenačelen človek. Ni imel problemov, ko je preprečeval druge, da naj se borijo proti brezbožnim partizanom, da je njihova vera ogrožena, a ko bi se moral sam boriti za vero in svoje prepričanje, takrat je pa kar hitro klocnil in pobegnil. Rožmanovo dejanje ni ostalo skrito očem Vatikana, prav zaradi tega ga takratni Papež ni hotel sprejeti, slovenska RKC pa teh problemov nima, saj za njih vrnitev posmrtnih ostankov predstavlja še eno stopnji v rehabilitaciji domobrancev! Meni je žal samo to, ker bo ta strahopetec pokopan v Stolnici, kjer so pokopani tudi ostali škof in nadškofi, ki so dejansko delovali v dobrobit domovine in vero. Verjetno je bolj važno to, da bo Slovenija po mučeniku Grozdetu dobila novo romarsko središče?

Preberite še:
- Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzem

Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzom

Izjave Jožeta Dežmana je težko jemati resno, prav tako ga je težko obronavati za kredibilnega zgodovinarja, saj v svojih izjavah napihuje številke in potvarja polpreteklo zgodovino. Po želji, da bi njegove izjave zvenele čim bolj šokantne in pretresljive, se velikokrat poslužuje laži in lažnih primerjav. Tudi dejstvo, da je sedaj popolnoma podrejen RKC – predvsem pri rehabilitiranju domobrancev in upravičevanje njihovih zločinov, v prejšnjem sistemu pa je bil zagrizen član Zveze komunistov Slovenije. Podoben kaliber kot Ivan Janša torej.

Ena izmed lažnih primerjav in nelogičnih izjav je, da so po njegovi oceni izkušnje iz Hude jame povsem primerljive z koncentracijskimi taborišči Dachau in Auschwitzom. Ob enem pa si prizadeva, da bi Barbara rov preuredili v spominski muzej. Ta izjava je podobna tisti iz dokumentarca o podzemnem kompleksu (zaklonišču) v Gotenici, ki so ga pod vodstvom Mačka-Matije v strogi tajnosti začeli delati po letu 1948. Dejal je, da je objekt v Gotenici neposredno povezan s povojnimi poboji, čeprav že zdrava pamet govori, da je bil zakloniščni kompleks posledica spora Tita s Stalinom, in so se slovenski in jugoslovanski komunisti bali morebitne invazije Stalina na Jugoslavijo. Zato so tudi naredili zaklonišče oz. podzemni kompleks. Takšne ali drugačne popolnoma napačne izjave so pri njemu stalnica.

Dobro vemo, da si zagovorniki medvojnega sodelovanja RKC s fašisti in nacisti, domobrancev in njihovih zločinov (med njimi spada tudi kolaboracija z okupatorjem), prizadevajo, da bi NOB čim bolj izenačili z zločini nacistov in Hitlerja. S tem bi seveda upravičili kolaboracijo in svoje zločine, ki so bili baje potrebni v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Več o tem si lahko preberete v seriji člankov – Operacija: Rehabilitacija domobrancev. Saj so komunisti tudi delali zločine, tako kot Hitler, ergo: ni važni na kateri strani so bili! Kar pa seveda ni res; važno je bilo, na kateri strani si bil! Ali si bil na strani zmagovitih zaveznikov ali pa na strani sil Osi. Tega pač ni mogoče izenačiti. Ni mogoče enačiti bolj domobrancev za Tretji rajh in Hitlerja, z bojem NOB na strani ZDA, VB in SZ, četudi so komunisti hkrati izvedli tudi revolucijo. A revolucije ne bi bilo, če bi zmagal Hitler, prav tako ne bi bilo povojnih pobojev, če ne bi RKC svojega zaveznika v bori za ohranitev oblasti in bogastva (takšno kot so imeli pred vojno v času Kraljevine Jugoslavije) prepoznala v fašizmu in nato še v nacizmu.

Da se vrnem k Dežmanovi izjavi. Taboriščniki v nemških in italijanskih taboriščih so trpeli več let, bili so mučeni, na njih so izvajali številne eksperimente, stradali itd. Enkrat sem poslušal izjave enega izmed slovenskih taboriščnikov v Dachauu, ki je dejal, da so nekaterim dali po malem piti slano vodo, da bi lahko videli, koliko časa bi lahko nemški vojaki zdržali na morju, če bi primorali piti slano vodo. Nekatere so vrgli v ledeno mrzlo vodo in čakali koliko časa potrebujejo, da umrejo. Nekje sem to že zapisal, nekaj stvari sem že pozabil, a dobro se spomnim, da je možakar jokal ob pripovedovanju. V teh nacističnih taboriščih so bili zaprti civilisti, popolnoma nedolžni ljudje. »Hitler je dal pobiti milijone nedolžnih ljudi, in sicer ne za vojaške ali politične namene, ampak v svoje osebno zadovoljstvo«, je zapisal nemški zgodovinar Sebastian Haffner v svoji študiji o Hitlerju. In tukaj je ena glavnih razlik med zločini Hitlerja in zločini Tita. Potrebno je poudariti, da so prav člani vaških straž, nato MVAC in zatem slovenskega domobranstva ovajali svoje rojake Gestapu, bodisi zato, ker so bili partizani, aktivisti OF, podporniki, simpatizerji, ali pe le v sorodu s partizanom, nakar so jih poslali v taborišče, kjer je umrlo okoli 12 000 Slovenk in Slovencev. Večina je bilo civilistov, zajeti partizani so bili običajno že sproti likvidirani.

V Sloveniji je bilo povojno usmrčenih 14 000 domobrancev in okoli 1000 civilistov. Domobranci niso bile popolnoma nedolžne žrtve, bili so plačanci Hitlerja, borili so se zanj in za Tretji rajh. Večina je imela krvave roke. Vedno ko to napišem, mi očitajo, da to nima nobene veze in da samo upravičujem povojne poboje. Ne! Povojni poboji so bili izvensodni, zločinski, obžalovanja vredna tragedija, ki jo je potrebno obsoditi. Hočem samo povedati, da komunisti povojni niso pobijali kar vse povprek, predvsem imam v mislih nedolžnih civilistov. Izvensodno so usmrtili aktivne vojaške sodelavce in plačance Hitlerja. Hitler pa je v svojih taboriščih pobijal predvsem nedolžne civiliste. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih ne moremo enačiti zločine komunistov in nacistov. In prav zaradi tega ne moremo primerjati izkušnje ali celo izenačiti povojne poboje z grozotami nacističnih taborišč.

Kot sem dejal, v nacističnih taboriščih si ljudje trpeli več let, v Hudi jami pa ljudje niso niti približno tako trpeli. Vem, nekateri boste tole mojo izjavo popolnoma narobe vzeli. Da vam razložim, če ne boste prej že nehali brati in začeli pisati komentar, kako sem zaslepljen itd. Poglejte, domobranci in ustaši v Hudi jami niso bili zaprti štiri leta, v nobenem pogledu niso doživljali enake ali podobne izkušnje kot taboriščniki. Izdajalci povojni so sicer bili nekaj časa zaprti v začasnih taboriščih, ne pa v Hudi jami. Niso trpeli v Hudi jami, tam so le pustili njihova trupla. Ko so jih nesli v Barbara rov so bili že mrtvi, torej živi ljudje sploh niso dočakali Barbara rov – sploh niso imeli nobenih izkušenj z Hudo jamo, kaj šele, da bi bile (neobstoječe) izkušnje kakorkoli podobne ali primerljive z izkušnjami in grozotami v nemških nacističnih taboriščih. V nobenem primeru ali pogledu. Takšne primerjave me zelo motijo in so, kot sem že dejal, lastnost Dežmana in ostalih njemu podobnih cerkveno-desničarskih zgodovinarjev!

Vem, nekdo tega kar sem napisal niti ne bo hotel razumeti. Marsikdo mi bo marsikaj očital, ampak jaz lahko enako odgovorim tistemu, ki mi bo kaj očital. Če mi bo kdo rekel, da zagovarjal povojne poboje in da ne priznavam komunističnih žrtev (ps. žrtve in zločine priznavam, ne priznavam pa da so bile vse žrtve nedolžne), mu bom jaz odgovoril, da on ne priznava zločinov domobrancev in nacistov, ter da ne priznava žrtev nacističnih taborišč. Kaj pa je drugega kot enačenje povojnih pobojev z grozotami nacističnih taborišč? To je neprimerljivo! Kako lahko primerjaš štiriletno trpljenje in stradanje v taboriščih s povojnimi poboji vojakov, ki so trajali nekaj mesecev? Še posebej ne, če Hudo jamo, ki je služila samo kot množični grob (in ne kot zapor, in ne kot taborišče), primerjaš s taborišči. Takšne primerjave ne dovolim in lahko govorimo o drugo-razrednosti nacističnih žrtev!

Ne moti me, da bi Huda jama postal spominski muzej, motijo pa me takšne nepremišljene in žaljive izjave o ljudeh, ki so preživljali grozote nacističnih taborišč. Kakšne grozote pa so zajeti oz. vrjeni domobranci doživljali? Nekaj mesecev so bili zaprti, nato jih je posebna komisija razvrstila v tri skupine (A, B in C), nekateri so bili zato izpuščeni, drugi pa so bili usmrčeni s streli v glavo – nikjer ni bilo štiriletnega mučenja, stradanja ali eksperimentiranja na ljudeh! Kdor bo hotel bo razumel, kaj sem hotel povedati.