Samo zato, ker so bil povojni pobiti, še ne pomeni, da so bili nedolžni

Prav vsi, ki opravičujejo sodelovanje z nacističnim okupatorjem in skušajo prikazati kako so bili partizani zločinski in jim je šlo samo za pobijanje drugače mislečih (vernih) ljudi v imenu komunistične revolucije (ne odpora), začnejo dokazovanje z dogodki po 2.SV – torej z izvensodnimi povojnimi poboji 14 000 vojaško aktivnih domobrancev in okoli 1000 civilistov.

Vedno začnejo s tem. Tudi film Exodus 1945 začne od tam. Seveda ne bodo začeli leta 1942, ali pa še nekaj let prej, ko je Katoliška akcija že leta 1940 prosila boga obrambe pred brezbožnim sovjetskim komunizmom. Ne bodo začeli s tem, da se vaške straže poleti 1942 začele z blagoslovom fašistične okupacijske oblasti, da so se mesec za tem že povezali v MVAC. Mlade naivne bogaboječe fantje so lokalni župniki prestrašili do te mere, da so vzeli puške in se na strani fašistov borili proti partizanom in zaveznikom, ter s tem začeli bratomorno vojno. Ti kmečki fantje so bili žrtve slovenske RKC, ki je ljudi strašila pred brezbožnim komunizmom, a v resnici pa so je RKC pod krinko obrambe vere le obdržati svoj predvojni vpliv in moč, ki ga je do leta 1941 imela na slovenskem prostoru. Potrebno je poudariti, da niso vsi duhovniki slepo sledili navodilom RKC in nekaj jih je sodelovalo tudi s partizansko stranjo, v najboljšem primeru so bili nevtralni. Pa še nekaj, večina ljudi tisti čas je bilo vernih (več kot 90% prebivalstva) in večina partizanov je bila prav tako vernih.

Torej, vedno začnejo s povojnimi poboji in medvojnimi zločini revolucionarne strani. Vedno partizanski odpor označijo za revolucijo, saj njihova teza je, in to bodo vedno vztrajali, da se je OF in komunistom šlo vedno in le za revolucijo in prevzem oblasti. Kar seveda je do določene mere res, vendar pa mislim, da je bila revolucija drugotnega pomena, prva stvar je dejansko bil odpor proti okupatorjev. Najprej moraš zmagati. In prav je tako, bili smo na pravi strani, strani zaveznikov, zmagovalcev. Partizani so bili leta 1943 priznani kot zavezniška vojska.

Za ljudi, ki opravičujejo izdajo naroda in sodelovanje z okupatorjem, dogodki ki so pripeljali do tragičnega konca teh izdajalcev leta 1945, ne obstajajo. Ne obstajajo domobranski zločini med vojno, da so bili oboroženi in plačani s strani nacistov, da so bili pomožne policijske enote pod komando SS, ne obstaja prisega Hitlerju, ne obstaja na tisoče aretacij v kateri so sodelovali domobranci in slovenske ljudi poslali v koncentracijska taborišča – vključno z ženskami in otroki. To slednje se kar malce pozablja. To ni važno, važno je le, da so bili na koncu izvensodno pobiti in to de-facto pomeni, da so nedolžni. Vse to je namerno.

Prav tako skušajo prikazati, da so partizani oz. komunistične oblasti po vojni pobijali kar vse povprek – starčke, otroke in ženske. Kar ne drži. Ljudi so sortirali v tri skupine in ena izmed teh skupin je bila tudi, če si bil star pod 18 let, je to pomenilo, da si bil oproščen. Zato je tudi povojne poboje preživel Anton Drobnič, ker so ga komunistične oblasti izpustili.

Tito je leta 1944 in potem še enkrat v začetku 1945 dvakrat izdal amnestijo za domobrance, da če odločijo odložiti orožje, da jim bo oproščeno – seveda, pod pogojem, da nimajo krvavih rok. Domobranci so imeli vedno v planu, da se bodo proti koncu vojne obrnili proti nacistom in kot slovenska osvobodilna vojska napadli Nemce in si s tem zagotovili »pozitivno« mesto v zgodovini, ampak se to ni niti približno zgodilo. Še več, v Sloveniji so boji potekali še do 14. ali 15. maja, teden dlje od kapitulacije Tretjega rajha, ko se domobranci skupaj z nacisti umikali proti Avstriji, da bi se predali zaveznikom. No, po sporazumu na Jalti 1945 je bilo že znano, da bodo zavezniki vse kvizlinške enote vrnili nazaj – in to se je tudi zgodilo.

Kaj pa sprava? Ali je možna? Ne. No, sprava je že bila leta 1990, to je bilo najbližje, kar smo kadarkoli prišli, vendar pa so pogoje prave sprave prevzeli in diktirali prišleki iz Argentine, preživeli domobranci in njihovi potomci so se vrnili nazaj v Slovenijo in začeli z operacijo rehabilitacije domobranstva, škofa Rožmana (ki je svoje ovčice zapustil in preko podganjih proti pobegnil v ZDA) in seveda generala Rupnika. Potem je tukaj še SDS, ki na komunističnih zločinih in povojnih pobojih gradi svojo politično sliko, čeprav je njihov veliki vodja bil član ZKS, kljub temu, da je bil njegov oče domobranec. Zanimivo, koliko je bivših komunistov (konvertitov), ki pozabljajo na svojo preteklost, tudi njimi se je leta 1991 resetiral spomin, tako kot domobrancem leta 1945.

Sprave ne bo. Ker ni v interesu RKC in desni politiki. Pa je tudi ne more biti. Sprava bi bila, če bi si vsi nalili čistega vina. Medtem ko je ZZB NOB že večkrat obsodila povojne poboje in jih obžalovala, pa RKC oz. domobranska stran (Nova slovenska zaveza) nikoli ni obžalovala kolaboracije, izdaje, svojih zločinov in začetek bratomorne in državljanske vojne.

V koncentracijskih taboriščih je umrlo 26.234 Slovenk in Slovencev, skupno pa je bilo deportiranih 52.000 do 63.000 – slovenska protirevolucionarna stran je ovajala in sodelovala pri teh aretacijah. Teh žrtev jim nobeden ne očita – pa gre izključno za civiliste.

Zločini so se dogajalo na obeh straneh, to je dejstvo. Ampak medvojni zločini ene strani se ne zbrišejo, samo zato, ker so bili izvensodno pobiti! Kaj pa mislite, če bi zmagali nacisti? Povoji bi se zgodili samo drugim ljudem. Povojno obdobje v Evropi je bilo brutalno, tudi nekomunistične strani so izvajale poboje, zato ker je bilo kolektivno dogovorjeno, da se nacizem in njegove grozote nikoli ne smejo ponoviti!

Zakaj si desničarji, domobranci in Cerkev lastijo dan spomina na totalitarne žrtve?

Že minulo leto so cerkveno-desničarji organizirali proslavo na 23. avgust, ki je po novem dan spomina na žrtve vseh totalitarni režimov. Seveda, ta vse pa ne vključuje katolicizem, kot četrti totalitarni režim, ki ima na svoji grbi v 1600 letih moči na desetine milijone, če ne celo stotine milijone žrtev.

V Sloveniji  je nastal zanimiv fenomen: 23. avgust so si čisto prisvojili cerkev, domobranci in desna politika. Ne le, da je Cerkev kolaborirala z nacizmom, da je škof Rožman bil iniciator in duhovni vodja tako vaških straž, ki so se kasneje preoblikovale v MVAC pod vodstvom fašistov, ta čas je po Sloveniji nedolžne civiliste klala Črna roka, po kapitulaciji Italije pa je škof Rožman poiskal novega zaveznika v nacistični Nemčiji in Hitlerju. Ustvarili so Slovensko domobranstvo, ki je bilo popolnoma podrejeno Himmlerjevim SS silam.

Domobransko četo je vedno vodil nemški nacistični častnik - da se ve,
kdo je bil gospodar teh hlapcev!

Tudi tokrat bo tako. Letos so šli celo več in bodo celo proslavili 70. obletnico ustanovitve Slovenskega domobranstva, ki so 20. aprila na bežigrajskem stadionu prisegli Hitlerju, Veliki Nemčiji in bogu. Vsi pa so tudi podpisali izjave o prostovoljni pridružitvi.

Rupnik, škof Rožman in naci. častnik Rosener

V ZZB NOB so že večkrat obsodili povojne poboje, označili so jih kot napako in zločin, medtem ko pa desničarji, desne stranke in predvsem RKC niso niti enkrat obsodili kolaboracije, veleizdaje ali zločinov, ki so jih storili domobranci! Zanimivo, a prav oni so tisti, ki najbolj zahtevajo spravo!

Uradna sprava je že bila v 90ih letih, ko sta si v roke segla Milan Kučan in tedanji nadškof Alojzij Šuštar, a potem so si zgodovinarji plačani s strani cerkve zadali nalogo, da bodo celo rehabilitirali domobrance, njihovo kolaboracijo, izdajo in zločine nad narodom prikazati kot edino možnost za preživetje. Dejstvo je, da upora proti komunizmom niso začeli šele leta 1942 zaradi nekaterih odpadniških partizanskih grup, ki so dejansko povzročali teror po Sloveniji (čeprav je bilo slednjega zelo malo, saj so Italijani v 1941 in 1942 povzročili ogromno več zločinov in smrtnih žrtev med slovenskim prebivalstvom), ampak so svojo borbo proti komunizmu začeli že leta 1940 s Katoliškimi akcijami.

Domobranska prisega z Rupnikom, nacističnim častinki in, seveda,
nacistično zastavo!

Protikomunistični boj na strani nacistov in fašistov bi se zgodil v vsakem primeru, ni bil le posledica partizanskih zločinov. Zanimivo je tudi, da prav Šentjošt, kjer se je pojavila prva kvizlinška formacija, ni bil pred tem nikoli napaden s strani partizanov!

Marsikdo za vse težave v Sloveniji krivi partizane in partizanske proslave, krivi so za vse, od ekonomskih do gospodarskih problemov, ni da ni. Rdeča zvezda je kriva, da tujci nočejo vlagati v Slovenijo. Prej bo Američan vlagal v Slovenijo, če bo zvedel, da so partizani rešili okoli 700 zavezniških pilotov, medtem ko so jih domobranci z največjim veseljem izdajali Gestapu.

Kako to, da se nobeden ne vpraša, kaj pa če za vse probleme niso krive partizanske proslave? Kaj pa če so za vse probleme krivi poizkusi rehabilitacije domobrancev? Vse desne vlade so se do sedaj ukvarjale predvsem s polpreteklo zgodovino, z lustracijo partizanov in NOB, z demoniziranjem OF itd. Med najhujši krizo se je druga Janševa vlada, namesto da bi reševala finančno krizo, ukvarjala predvsem s kritiziranjem partizanskih proslav, pošiljanjem odločb o kršenju ustave (zanimivo, sedaj ko bo domobranska proslava, ki spada pod nacizem, ki je z ustavo prepovedan, pa se nobeden ne sekira) ter preimenovanjem vojašnic.

Do sedaj smo imeli naslednje desne vlade: Demos, Bajukovo, ter dve Janševi. Samo ena desna vlada je obdelala cel mandat, to je bila prva Janševa vlada, vse druge so predvsem zaradi ekstremih napadov na NOB in poizkusov rehabilitacije izdajalcev, povsem izgubile kompas in se namesto ukvarjanja s prihodnostjo in reševanje trenutnih težav, popolnoma osredotočili na polpreteklo zgodovino.

Sprave še kmalu ne bo. Pravzaprav se zdi, da je danes bolj oddaljena kot kdajkoli. Desničarji in RKC ne bodo nikoli priznali ali obsodili kolaboracije, izdaje in zločinov domobrancev. Ne, ampak od drugih pa to zahtevajo! Še več, toliko raznih izgovorov smo že slišali v opravičevanje kolaboracije, da je neverjetno. Lep dokaz, da sprave ne bomo dočakali. Recimo, če pa jaz pravim, da 14 000 povojno pobitih domobrancev niso nedolžne žrtve, temveč so bili vojaško aktivni plačanci in pripadniki nacistične SS policije, pa mi tako pravijo, da opravičujem povojne poboje. Ne, sploh ne! Vendar me pa moti, da ljudje teh povojni pobite domobrance obronavajo za čisto nedolžne (po možnosti še kot civiliste) žrtve komunizma.

Še huje, ker govorijo, da so bili povojno pobiti samo zato, ker so verjeli v boga in niso hoteli preklicati in zatajiti svoje vere! NE! To je daleč od resnice. Če bi bilo to res, bi morali komunisti po vojni pobiti še ¾ partizanov, kajti velika večina je bilo vernih. Dejstvo, da je bilo v 40ih letih prejšnjega stoletja kar 90 odstotkov vseh ljudi vernih! Vera ni imela nobenega vpliva na povojen poboje, je pa imela vera in kler veliko vpliva na domobranstvo in novačenje bogaboječih in naivnih ljudi, ki so bili zavedeni, da se borijo za svojo vero proti brezbožnemu komunizmu, v resnici pa so se borili za moč in vpliv Cerkve, ki so ga imeli v času pred 2.SV! 

Spomnite se tistega grafita pred meseci, ko je pisal, da so »kristjane pobijali že leta 1945 ter da jih bodo tudi leta 2013«. Jaz sem takrat napisal, da je bilo to zagotovo delo desničarja. Zakaj? Prvič ker se je pojavil ravno takrat, ko so bile vseslovenske vstaje proti Janši, drugič pa, ker vsak, ki se spozna na zgodovino in je na strani NOB oz. partizanov, ne bi nikoli napisal »kristjani«, ker vsak ki vsaj malo prebral kakšno literaturo NOB, bo vedel, da povojni poboji niso bili posledica veroizpovedi določenih ljudi, temveč izključno, ker so bili ti ljudje sodelavci okupatorja, velika večina pa je bilo umazanih z bratovo krvjo!

levo nacisti, desno domobranci - družno v postroju!

Ne smemo pozabiti, da so tako slovenski partizani kot sam Tito, konec leta 1944 in v začetku 1945 izdali dve amnestiji, ki bi pomilostil vse domobrance in ostale kvizlinge (tiste, ki niso bili umazani s krvjo), če bi odložili okupatorjeve puške in se pridružili NOB. Verjetno je bilo takšnih izjemno malo.

Seveda, med vojnimi poboji so se znašle tudi popolnoma nedolžne žrtve, civilisti in tudi ženske. To so prave žrtve komunizma. V Sloveniji je po podatkih INZ bilo povojno pobitih okoli 1000 civilistov!

Torej, da si Cerkev, desničarji in njihov Študijski center za narodno spravo, ki na leto prejema okoli 450 000 davkoplačevalskega denarja (kriza se jih skorja ne dotakne), prisvojili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov ni naključje. Spomnite se, kaj sem vam malo prejle napisal. Oni namreč poizkušajo domobrance predstaviti kot nedolžne žrtve komunizma – torej totalitarnega režima, in kateri dan je bolj primeren kot 23. Avgust, dan spomina na žrtve treh totalitarnih režimov? To vse spada v okvir rehabilitacije domobranstva. Ustvariti nek sinonim žrtev totalitarizma kot edino možno povojno domobransko žrtev.

Bodo v rovtah poleg domobranske zastave
izobesili tudi nacistično?

Domobranci so bili sestavni del SS enot, bili so plačani, oblečeni in oboroženi s strani Tretjega rajha, da ne govorimo, da so vse komande posredno prejemali od Hitlerja. Torej domobranci so bili del fašističnega in nacističnega totalitarizma, poleg seveda katoliškega totalitarizma, ampak seveda teh povezav seveda ne bodo omenili na proslavi. Zakaj pa bi? Omenili pa bodo, da so bili domobranci nedolžne žrtve komunizma, ki so samo molili in se brigali zase. Seveda, partizani in civilisti so padali pod streli domobrancev, nacistov in fašistov, torej so žrtve totalitarnega režima, jasno pa je, da jih ob spominu 23. avgusta ne bodo omenjali kot žrtve, temveč kot rablje.

Nobena vlada ni imela jajc ukiniti ŠCNS, ki je v 5 letih obstoja izdala ogromno publikacij na račun partizanskega in komunističnega nasilja, medtem ko na račun domobranskega, nacističnega in fašističnega pa še nobeno knjigo! Jasno se vidi, da se jim ne gre za spravo, sicer bi pisali o zločinih vseh totalitarizmov, tudi domobrancev, saj so bili del nacističnega totalitarizma. Ne izpolnjujejo svojega poslanstva, že zaradi tega ne bi smeli biti upravičeni od državnega denarja!

Me zanima, če bodo v Rovtah poleg domobranske zastave obesili tudi nacistično s kljukastim križem? Mogoče bi pa bilo bolje, da bi 70. letnico domobranstav praznovali 20. aprila?

Preberite še: Izjavo predsednik SD Igorja Lukšiča v zvei z nacistično proslavo v Rovtah

Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske

Škof Rožman je bil izdajalec in strahopetec!

Slovenska Cerkev, domobranci in desničarji si že od same osamosvojitve prizadevajo vrnitev posmrtnih ostankov škofa Gregorija Rožmana v Slovenijo. Pred tem so ga morali najprej »rehabilitirati«, da bi kot brezmadežen in nedolžen prišel nazaj, kjer bi ga pokopali v Stolnici in kamor bi domobranci in ostali sodelavci nacističnega in fašističnega okupatorja lahko hodili romati. Prva Janševa vlada je morala naprej spremeniti zakon, da je lahko slovenska RKC zastopala Rožmana na sodišču, kjer so ga leta 2007 oprostili in v ponovno vrnili v sojenje na prvostopenjsko sodišče.  

Škof Rožman pa ni bil oproščen zato, ker bi bil dejansko nedolžen in ker naj ne bi sodeloval z okupatorjev, ampak je bila njegova sodba razveljavljena zaradi tehničnih stvari, npr. ker ni bil prisoten na sojenju (saj je takrat že pobegnil v ZDA), ali pa ker mu je sodilo vojaško sodišče, namesto civilno itd. Leta 2007 niso bila v ospredju njegova dejanja med vojno, temveč izključno napake v takratnem sojenju. Tukaj pa nastane še en problem, ker zakon v Sloveniji pravi, da se mrtvim ne more soditi, torej Rožman je pravno formalno sedaj nedolžen, vendar razveljavitev sodbe ni prišla zaradi tega, ker mu je obramba dokazala, da dejansko ni sodeloval z nacisti in da je bil iniciator kvizlinških formacij: vaške straže, MVAC in Slovenskega domobranstva!

Pred domobransko prisego Hitlerju,
je škof Rožman daroval mašo

Škof Rožman je bogaboječe in naivne ljudi izkoristil, jih s cerkveno propagando novačil naprej v vaške straže, ki so nastale pod vodstvom lokalnih župnikov, blagoslov pa so dobili direktno iz ljubljanske škofije. Rožmana bi lahko imenovali kar knezoškof, v prvi vrsti se je boril za ohranitev predvojnih privilegij in moči slovenske RKC, saj je v partizane videl kot brezbožne borce komunizma, ki naj bi hoteli omajati moč in bogastvo RKC. Svoje zaveznike je videl v fašizmu in nacizmu, z obema totalitarnima režimoma je Vatikan sklenil dogovor o sodelovanju in nenapadanju, in to veliko prej kot je Hitler sklenil sporazum o nenapadanju in razdelitev Poljske s Stalinom. Seveda slovenski cerkveno-zgodovinarju ta pakt med Stalinom in Hitlerjem ponujajo dokaz, da so bili slovensko komunisti prvi, ki so sodelovali s Hitlerjem… o tem bom tudi še enkrat pisal! Hitler in Mussolini sta vero izkoriščala sebi v prid, njuna režima sta redno sodelovala s RKC, oba sta bila verna in krščena, Hitler pa je med drugimi izjavil, da s poboji židov dela to, kar je RKC delala že stoletja ter da je kristjan in bo večno tudi ostal. Logično je, da je Rožman zaveznika v boju proti Zavezniškim silam (ZDA, Velika Britanija, SZ, itd.) videl v teh dveh režimih, saj so se vsi borili za boga!

Tudi škof je vero izkoristil v svoj prid, oziroma v prid slovenskega klera. Kdo je bil najbolj primeren za borbo kot globokoverni bogaboječi ljudje, ki so naivno verjeli škofom in župnikom, češ da ti samooklicani verski pastirji dejansko predstavljajo Jezusa in boga na zemlji. Mogoče se danes težko verjetno zdi, da so ljudje zaupali in predvsem poslušali škofu, da je njihova vera ogrožena in da bodo morali prijeti za puške in obraniti vero, ampak takrat so bili to drugačni časi. V resnici se škofu ni šlo toliko za vero, kot pa da bi obranil moč in vpliv Cerkve, ki so imeli v Kraljevini Jugoslavije precejšne privilegije.

Dokazov o sodelovanju škofa Rožmana z nacisti in fašisti je veliko, danes vemo več kot pa so leta 1947, ko so ga komunistične oblasti obsodile. Dokazov je veliko in zato tudi njegovi zagovorniki leta 2007, ko je bila sodba razveljavljena, niso spodkopavali teh dokazov, temveč so se osredotočili izključno na napake v postopku. Če bi se lotili dokazovanja njegove nedolžnosti, sodba ne bi bila nikoli razveljavljena, saj bi lahko sodišču ponudili nove dokaze in sodba bi bila še enkrat več potrjena!

Cerkveno-desničarski zgodovinarji sicer skušajo na peščici primerov dokazati, da se je škof Rožman deloval v prid vseh, tudi partizanov, češ da je večkrat posredoval pri okupatorju, da naj izpustijo kakšnega partizana. Primer, ki ga vedno navajajo je partizan Tone Tomšič, ki pa je bil kljub »posredovanju« škofa usmrčen po streli fašistov. Dvomim, da je Rožman iz sovraštva do komunistov in partizanov sploh dejansko posredoval. Drugi primer je, da je škof poslal župnike na otok Rab, kjer so fašisti imeli koncentracijsko taborišče, kjer je bilo zaprtih na tisoče Slovencev. Seveda jaz osebno duhovno pomoč ne štejem kot dejansko pomoč, sicer pa lahko nekdanji zaporniki na Rabu povedo, da so ti Rožmanov ljudje predvsem novačili ljudi v belo gardo. Hodili so po šotorih in govorili, tisti ki se pridruži beli gardi bo izpuščen. Jebeš, pa takšna pomoč dobrega škofa Rožmana. Posredovanje Rožmana pri zapornikih je bilo odobreno le, če se slednji pridruži beli gardo - vaškim stražam, MVAC in potem domobrancem. Dober človek, prav zares. Velikokrat so slovenske matere partizanov pisale Rožmanu, da naj reši njihovega vernega sina, seveda, koliko je bilo upešnih posredovanje ne vemo, saj ni podatkov, verjetno jih lahko preštejmo na prste ene roke.

Škof Rožman je prisego spremljal z glavnega objekta bežigrajskega stadiona!

Za cerkveno-desničarke zgodovinarje tudi ni sporno, da je škof Rožman pred prisego domobrancev Hitlerju in Tretjemu Rajhu 20. aprila 1944 (na Hitlerjev rojstni dan) daroval mašo za domobrance in za prisotne nacistične vojake. Glavna zagovornica škofa Rožmana, cerkvena zgodovinarka Barbara Grieeser-Pečar (študijski center za narodno »spravo«), ki je za knjigo Rožmanov proces dobila denar od RKC, je večkrat dejala, da škof Rožman ni bil prisoten v času dejanske prisege, saj je njegov sedež na častni tribuni ostal prazen. To je res, ampak ne zato, ker ga tam ni bilo, temveč zato ker je proslavo spremljal iz glavnega objekta, ravno od tam, kjer je prej daroval mašo. To potrjujejo tudi posnetki domobranske prisege.

Posmrtni ostanki Rožmana bi morali ostati v ZDA

Škof Rožman si po mojem mnenju ne zasluži slovenske zemlje, ker jo je izdal, boril se je proti domovini na strani okupatorja, bil je iniciator vaških straž in slovenskega domobranstva, bil je glavni motor kvizlinške propagandne in novačil uboge ljudi v "Jezusovo vojsko". Kaj pa je najbolj pomembno: bil je nadevan strahopetec. Kako lahko domobranci in RKC spoštujejo človeka kot je Rožman? Človek, ki je bil duhovni vodja slovenskega domobranstva, je po vojni strahopetno pobegnil, zapustil je svoje vernike in zaupanje v boga, svoje ovčice je zapustil ograjene s komunizmom, kjer je dobro vedel, da jih čaka zagotova smrt, sam pa je brez sramu pobegnil v ZDA, namesto da bi ostal in se soočil s svojimi dejanju in trpel posledice. Konce koncev  Rožman niti ne bi bil obsojen na smrt! Obsojen je bil na 17 let, vendar bi ga izpustili že po kakšnih desetih letih. Tako kot so predčasno izpustili nadškofa Stepinca, ki je sodeloval z ustaši in nacisti, njegova dejanja so bila še hujša kot Rožmanova,  a se je kljub temu odločil ostati na Hrvaškem. Kaj pa Rožman? Potem ko je izdal domovino, je še enkrat izdal, a tokrat je izdal svoje ljudi, vernike, pripadnike domobranstva, ki jih je še nekaj mesece oz. let prej novačil in govoril da se borijo za Kristusa in vero. Prav zaradi tega sem presenečen, da škof Rožman domobrancem in njihovim potomcem toliko pomeni, čeprav je na koncu izpadel strahopetec in nenačelen človek. Ni imel problemov, ko je preprečeval druge, da naj se borijo proti brezbožnim partizanom, da je njihova vera ogrožena, a ko bi se moral sam boriti za vero in svoje prepričanje, takrat je pa kar hitro klocnil in pobegnil. Rožmanovo dejanje ni ostalo skrito očem Vatikana, prav zaradi tega ga takratni Papež ni hotel sprejeti, slovenska RKC pa teh problemov nima, saj za njih vrnitev posmrtnih ostankov predstavlja še eno stopnji v rehabilitaciji domobrancev! Meni je žal samo to, ker bo ta strahopetec pokopan v Stolnici, kjer so pokopani tudi ostali škof in nadškofi, ki so dejansko delovali v dobrobit domovine in vero. Verjetno je bolj važno to, da bo Slovenija po mučeniku Grozdetu dobila novo romarsko središče?

Preberite še:
- Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzem