Zakaj si desničarji, domobranci in Cerkev lastijo dan spomina na totalitarne žrtve?

Že minulo leto so cerkveno-desničarji organizirali proslavo na 23. avgust, ki je po novem dan spomina na žrtve vseh totalitarni režimov. Seveda, ta vse pa ne vključuje katolicizem, kot četrti totalitarni režim, ki ima na svoji grbi v 1600 letih moči na desetine milijone, če ne celo stotine milijone žrtev.

V Sloveniji  je nastal zanimiv fenomen: 23. avgust so si čisto prisvojili cerkev, domobranci in desna politika. Ne le, da je Cerkev kolaborirala z nacizmom, da je škof Rožman bil iniciator in duhovni vodja tako vaških straž, ki so se kasneje preoblikovale v MVAC pod vodstvom fašistov, ta čas je po Sloveniji nedolžne civiliste klala Črna roka, po kapitulaciji Italije pa je škof Rožman poiskal novega zaveznika v nacistični Nemčiji in Hitlerju. Ustvarili so Slovensko domobranstvo, ki je bilo popolnoma podrejeno Himmlerjevim SS silam.

Domobransko četo je vedno vodil nemški nacistični častnik - da se ve,
kdo je bil gospodar teh hlapcev!

Tudi tokrat bo tako. Letos so šli celo več in bodo celo proslavili 70. obletnico ustanovitve Slovenskega domobranstva, ki so 20. aprila na bežigrajskem stadionu prisegli Hitlerju, Veliki Nemčiji in bogu. Vsi pa so tudi podpisali izjave o prostovoljni pridružitvi.

Rupnik, škof Rožman in naci. častnik Rosener

V ZZB NOB so že večkrat obsodili povojne poboje, označili so jih kot napako in zločin, medtem ko pa desničarji, desne stranke in predvsem RKC niso niti enkrat obsodili kolaboracije, veleizdaje ali zločinov, ki so jih storili domobranci! Zanimivo, a prav oni so tisti, ki najbolj zahtevajo spravo!

Uradna sprava je že bila v 90ih letih, ko sta si v roke segla Milan Kučan in tedanji nadškof Alojzij Šuštar, a potem so si zgodovinarji plačani s strani cerkve zadali nalogo, da bodo celo rehabilitirali domobrance, njihovo kolaboracijo, izdajo in zločine nad narodom prikazati kot edino možnost za preživetje. Dejstvo je, da upora proti komunizmom niso začeli šele leta 1942 zaradi nekaterih odpadniških partizanskih grup, ki so dejansko povzročali teror po Sloveniji (čeprav je bilo slednjega zelo malo, saj so Italijani v 1941 in 1942 povzročili ogromno več zločinov in smrtnih žrtev med slovenskim prebivalstvom), ampak so svojo borbo proti komunizmu začeli že leta 1940 s Katoliškimi akcijami.

Domobranska prisega z Rupnikom, nacističnim častinki in, seveda,
nacistično zastavo!

Protikomunistični boj na strani nacistov in fašistov bi se zgodil v vsakem primeru, ni bil le posledica partizanskih zločinov. Zanimivo je tudi, da prav Šentjošt, kjer se je pojavila prva kvizlinška formacija, ni bil pred tem nikoli napaden s strani partizanov!

Marsikdo za vse težave v Sloveniji krivi partizane in partizanske proslave, krivi so za vse, od ekonomskih do gospodarskih problemov, ni da ni. Rdeča zvezda je kriva, da tujci nočejo vlagati v Slovenijo. Prej bo Američan vlagal v Slovenijo, če bo zvedel, da so partizani rešili okoli 700 zavezniških pilotov, medtem ko so jih domobranci z največjim veseljem izdajali Gestapu.

Kako to, da se nobeden ne vpraša, kaj pa če za vse probleme niso krive partizanske proslave? Kaj pa če so za vse probleme krivi poizkusi rehabilitacije domobrancev? Vse desne vlade so se do sedaj ukvarjale predvsem s polpreteklo zgodovino, z lustracijo partizanov in NOB, z demoniziranjem OF itd. Med najhujši krizo se je druga Janševa vlada, namesto da bi reševala finančno krizo, ukvarjala predvsem s kritiziranjem partizanskih proslav, pošiljanjem odločb o kršenju ustave (zanimivo, sedaj ko bo domobranska proslava, ki spada pod nacizem, ki je z ustavo prepovedan, pa se nobeden ne sekira) ter preimenovanjem vojašnic.

Do sedaj smo imeli naslednje desne vlade: Demos, Bajukovo, ter dve Janševi. Samo ena desna vlada je obdelala cel mandat, to je bila prva Janševa vlada, vse druge so predvsem zaradi ekstremih napadov na NOB in poizkusov rehabilitacije izdajalcev, povsem izgubile kompas in se namesto ukvarjanja s prihodnostjo in reševanje trenutnih težav, popolnoma osredotočili na polpreteklo zgodovino.

Sprave še kmalu ne bo. Pravzaprav se zdi, da je danes bolj oddaljena kot kdajkoli. Desničarji in RKC ne bodo nikoli priznali ali obsodili kolaboracije, izdaje in zločinov domobrancev. Ne, ampak od drugih pa to zahtevajo! Še več, toliko raznih izgovorov smo že slišali v opravičevanje kolaboracije, da je neverjetno. Lep dokaz, da sprave ne bomo dočakali. Recimo, če pa jaz pravim, da 14 000 povojno pobitih domobrancev niso nedolžne žrtve, temveč so bili vojaško aktivni plačanci in pripadniki nacistične SS policije, pa mi tako pravijo, da opravičujem povojne poboje. Ne, sploh ne! Vendar me pa moti, da ljudje teh povojni pobite domobrance obronavajo za čisto nedolžne (po možnosti še kot civiliste) žrtve komunizma.

Še huje, ker govorijo, da so bili povojno pobiti samo zato, ker so verjeli v boga in niso hoteli preklicati in zatajiti svoje vere! NE! To je daleč od resnice. Če bi bilo to res, bi morali komunisti po vojni pobiti še ¾ partizanov, kajti velika večina je bilo vernih. Dejstvo, da je bilo v 40ih letih prejšnjega stoletja kar 90 odstotkov vseh ljudi vernih! Vera ni imela nobenega vpliva na povojen poboje, je pa imela vera in kler veliko vpliva na domobranstvo in novačenje bogaboječih in naivnih ljudi, ki so bili zavedeni, da se borijo za svojo vero proti brezbožnemu komunizmu, v resnici pa so se borili za moč in vpliv Cerkve, ki so ga imeli v času pred 2.SV! 

Spomnite se tistega grafita pred meseci, ko je pisal, da so »kristjane pobijali že leta 1945 ter da jih bodo tudi leta 2013«. Jaz sem takrat napisal, da je bilo to zagotovo delo desničarja. Zakaj? Prvič ker se je pojavil ravno takrat, ko so bile vseslovenske vstaje proti Janši, drugič pa, ker vsak, ki se spozna na zgodovino in je na strani NOB oz. partizanov, ne bi nikoli napisal »kristjani«, ker vsak ki vsaj malo prebral kakšno literaturo NOB, bo vedel, da povojni poboji niso bili posledica veroizpovedi določenih ljudi, temveč izključno, ker so bili ti ljudje sodelavci okupatorja, velika večina pa je bilo umazanih z bratovo krvjo!

levo nacisti, desno domobranci - družno v postroju!

Ne smemo pozabiti, da so tako slovenski partizani kot sam Tito, konec leta 1944 in v začetku 1945 izdali dve amnestiji, ki bi pomilostil vse domobrance in ostale kvizlinge (tiste, ki niso bili umazani s krvjo), če bi odložili okupatorjeve puške in se pridružili NOB. Verjetno je bilo takšnih izjemno malo.

Seveda, med vojnimi poboji so se znašle tudi popolnoma nedolžne žrtve, civilisti in tudi ženske. To so prave žrtve komunizma. V Sloveniji je po podatkih INZ bilo povojno pobitih okoli 1000 civilistov!

Torej, da si Cerkev, desničarji in njihov Študijski center za narodno spravo, ki na leto prejema okoli 450 000 davkoplačevalskega denarja (kriza se jih skorja ne dotakne), prisvojili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov ni naključje. Spomnite se, kaj sem vam malo prejle napisal. Oni namreč poizkušajo domobrance predstaviti kot nedolžne žrtve komunizma – torej totalitarnega režima, in kateri dan je bolj primeren kot 23. Avgust, dan spomina na žrtve treh totalitarnih režimov? To vse spada v okvir rehabilitacije domobranstva. Ustvariti nek sinonim žrtev totalitarizma kot edino možno povojno domobransko žrtev.

Bodo v rovtah poleg domobranske zastave
izobesili tudi nacistično?

Domobranci so bili sestavni del SS enot, bili so plačani, oblečeni in oboroženi s strani Tretjega rajha, da ne govorimo, da so vse komande posredno prejemali od Hitlerja. Torej domobranci so bili del fašističnega in nacističnega totalitarizma, poleg seveda katoliškega totalitarizma, ampak seveda teh povezav seveda ne bodo omenili na proslavi. Zakaj pa bi? Omenili pa bodo, da so bili domobranci nedolžne žrtve komunizma, ki so samo molili in se brigali zase. Seveda, partizani in civilisti so padali pod streli domobrancev, nacistov in fašistov, torej so žrtve totalitarnega režima, jasno pa je, da jih ob spominu 23. avgusta ne bodo omenjali kot žrtve, temveč kot rablje.

Nobena vlada ni imela jajc ukiniti ŠCNS, ki je v 5 letih obstoja izdala ogromno publikacij na račun partizanskega in komunističnega nasilja, medtem ko na račun domobranskega, nacističnega in fašističnega pa še nobeno knjigo! Jasno se vidi, da se jim ne gre za spravo, sicer bi pisali o zločinih vseh totalitarizmov, tudi domobrancev, saj so bili del nacističnega totalitarizma. Ne izpolnjujejo svojega poslanstva, že zaradi tega ne bi smeli biti upravičeni od državnega denarja!

Me zanima, če bodo v Rovtah poleg domobranske zastave obesili tudi nacistično s kljukastim križem? Mogoče bi pa bilo bolje, da bi 70. letnico domobranstav praznovali 20. aprila?

Preberite še: Izjavo predsednik SD Igorja Lukšiča v zvei z nacistično proslavo v Rovtah

Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske

Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzom

Izjave Jožeta Dežmana je težko jemati resno, prav tako ga je težko obronavati za kredibilnega zgodovinarja, saj v svojih izjavah napihuje številke in potvarja polpreteklo zgodovino. Po želji, da bi njegove izjave zvenele čim bolj šokantne in pretresljive, se velikokrat poslužuje laži in lažnih primerjav. Tudi dejstvo, da je sedaj popolnoma podrejen RKC – predvsem pri rehabilitiranju domobrancev in upravičevanje njihovih zločinov, v prejšnjem sistemu pa je bil zagrizen član Zveze komunistov Slovenije. Podoben kaliber kot Ivan Janša torej.

Ena izmed lažnih primerjav in nelogičnih izjav je, da so po njegovi oceni izkušnje iz Hude jame povsem primerljive z koncentracijskimi taborišči Dachau in Auschwitzom. Ob enem pa si prizadeva, da bi Barbara rov preuredili v spominski muzej. Ta izjava je podobna tisti iz dokumentarca o podzemnem kompleksu (zaklonišču) v Gotenici, ki so ga pod vodstvom Mačka-Matije v strogi tajnosti začeli delati po letu 1948. Dejal je, da je objekt v Gotenici neposredno povezan s povojnimi poboji, čeprav že zdrava pamet govori, da je bil zakloniščni kompleks posledica spora Tita s Stalinom, in so se slovenski in jugoslovanski komunisti bali morebitne invazije Stalina na Jugoslavijo. Zato so tudi naredili zaklonišče oz. podzemni kompleks. Takšne ali drugačne popolnoma napačne izjave so pri njemu stalnica.

Dobro vemo, da si zagovorniki medvojnega sodelovanja RKC s fašisti in nacisti, domobrancev in njihovih zločinov (med njimi spada tudi kolaboracija z okupatorjem), prizadevajo, da bi NOB čim bolj izenačili z zločini nacistov in Hitlerja. S tem bi seveda upravičili kolaboracijo in svoje zločine, ki so bili baje potrebni v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Več o tem si lahko preberete v seriji člankov – Operacija: Rehabilitacija domobrancev. Saj so komunisti tudi delali zločine, tako kot Hitler, ergo: ni važni na kateri strani so bili! Kar pa seveda ni res; važno je bilo, na kateri strani si bil! Ali si bil na strani zmagovitih zaveznikov ali pa na strani sil Osi. Tega pač ni mogoče izenačiti. Ni mogoče enačiti bolj domobrancev za Tretji rajh in Hitlerja, z bojem NOB na strani ZDA, VB in SZ, četudi so komunisti hkrati izvedli tudi revolucijo. A revolucije ne bi bilo, če bi zmagal Hitler, prav tako ne bi bilo povojnih pobojev, če ne bi RKC svojega zaveznika v bori za ohranitev oblasti in bogastva (takšno kot so imeli pred vojno v času Kraljevine Jugoslavije) prepoznala v fašizmu in nato še v nacizmu.

Da se vrnem k Dežmanovi izjavi. Taboriščniki v nemških in italijanskih taboriščih so trpeli več let, bili so mučeni, na njih so izvajali številne eksperimente, stradali itd. Enkrat sem poslušal izjave enega izmed slovenskih taboriščnikov v Dachauu, ki je dejal, da so nekaterim dali po malem piti slano vodo, da bi lahko videli, koliko časa bi lahko nemški vojaki zdržali na morju, če bi primorali piti slano vodo. Nekatere so vrgli v ledeno mrzlo vodo in čakali koliko časa potrebujejo, da umrejo. Nekje sem to že zapisal, nekaj stvari sem že pozabil, a dobro se spomnim, da je možakar jokal ob pripovedovanju. V teh nacističnih taboriščih so bili zaprti civilisti, popolnoma nedolžni ljudje. »Hitler je dal pobiti milijone nedolžnih ljudi, in sicer ne za vojaške ali politične namene, ampak v svoje osebno zadovoljstvo«, je zapisal nemški zgodovinar Sebastian Haffner v svoji študiji o Hitlerju. In tukaj je ena glavnih razlik med zločini Hitlerja in zločini Tita. Potrebno je poudariti, da so prav člani vaških straž, nato MVAC in zatem slovenskega domobranstva ovajali svoje rojake Gestapu, bodisi zato, ker so bili partizani, aktivisti OF, podporniki, simpatizerji, ali pe le v sorodu s partizanom, nakar so jih poslali v taborišče, kjer je umrlo okoli 12 000 Slovenk in Slovencev. Večina je bilo civilistov, zajeti partizani so bili običajno že sproti likvidirani.

V Sloveniji je bilo povojno usmrčenih 14 000 domobrancev in okoli 1000 civilistov. Domobranci niso bile popolnoma nedolžne žrtve, bili so plačanci Hitlerja, borili so se zanj in za Tretji rajh. Večina je imela krvave roke. Vedno ko to napišem, mi očitajo, da to nima nobene veze in da samo upravičujem povojne poboje. Ne! Povojni poboji so bili izvensodni, zločinski, obžalovanja vredna tragedija, ki jo je potrebno obsoditi. Hočem samo povedati, da komunisti povojni niso pobijali kar vse povprek, predvsem imam v mislih nedolžnih civilistov. Izvensodno so usmrtili aktivne vojaške sodelavce in plačance Hitlerja. Hitler pa je v svojih taboriščih pobijal predvsem nedolžne civiliste. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih ne moremo enačiti zločine komunistov in nacistov. In prav zaradi tega ne moremo primerjati izkušnje ali celo izenačiti povojne poboje z grozotami nacističnih taborišč.

Kot sem dejal, v nacističnih taboriščih si ljudje trpeli več let, v Hudi jami pa ljudje niso niti približno tako trpeli. Vem, nekateri boste tole mojo izjavo popolnoma narobe vzeli. Da vam razložim, če ne boste prej že nehali brati in začeli pisati komentar, kako sem zaslepljen itd. Poglejte, domobranci in ustaši v Hudi jami niso bili zaprti štiri leta, v nobenem pogledu niso doživljali enake ali podobne izkušnje kot taboriščniki. Izdajalci povojni so sicer bili nekaj časa zaprti v začasnih taboriščih, ne pa v Hudi jami. Niso trpeli v Hudi jami, tam so le pustili njihova trupla. Ko so jih nesli v Barbara rov so bili že mrtvi, torej živi ljudje sploh niso dočakali Barbara rov – sploh niso imeli nobenih izkušenj z Hudo jamo, kaj šele, da bi bile (neobstoječe) izkušnje kakorkoli podobne ali primerljive z izkušnjami in grozotami v nemških nacističnih taboriščih. V nobenem primeru ali pogledu. Takšne primerjave me zelo motijo in so, kot sem že dejal, lastnost Dežmana in ostalih njemu podobnih cerkveno-desničarskih zgodovinarjev!

Vem, nekdo tega kar sem napisal niti ne bo hotel razumeti. Marsikdo mi bo marsikaj očital, ampak jaz lahko enako odgovorim tistemu, ki mi bo kaj očital. Če mi bo kdo rekel, da zagovarjal povojne poboje in da ne priznavam komunističnih žrtev (ps. žrtve in zločine priznavam, ne priznavam pa da so bile vse žrtve nedolžne), mu bom jaz odgovoril, da on ne priznava zločinov domobrancev in nacistov, ter da ne priznava žrtev nacističnih taborišč. Kaj pa je drugega kot enačenje povojnih pobojev z grozotami nacističnih taborišč? To je neprimerljivo! Kako lahko primerjaš štiriletno trpljenje in stradanje v taboriščih s povojnimi poboji vojakov, ki so trajali nekaj mesecev? Še posebej ne, če Hudo jamo, ki je služila samo kot množični grob (in ne kot zapor, in ne kot taborišče), primerjaš s taborišči. Takšne primerjave ne dovolim in lahko govorimo o drugo-razrednosti nacističnih žrtev!

Ne moti me, da bi Huda jama postal spominski muzej, motijo pa me takšne nepremišljene in žaljive izjave o ljudeh, ki so preživljali grozote nacističnih taborišč. Kakšne grozote pa so zajeti oz. vrjeni domobranci doživljali? Nekaj mesecev so bili zaprti, nato jih je posebna komisija razvrstila v tri skupine (A, B in C), nekateri so bili zato izpuščeni, drugi pa so bili usmrčeni s streli v glavo – nikjer ni bilo štiriletnega mučenja, stradanja ali eksperimentiranja na ljudeh! Kdor bo hotel bo razumel, kaj sem hotel povedati.