Arhiv SDV za boj proti političnim nasprotnikom

Skoraj že vsem je jasno, da SDS in njihovi ljubiteljski zgodovinarji arhive SDV oz. UDBE izkoriščajo za napad na svoje politične nasprotnike (levica) in jih s konstantnimi izmišljenimi povezavami in teorije zarot poizkušajo demonizirati s tragičnimi dogodki polpretekle zgodovine. To lahko tudi izberemo iz izjave nekdanjega komandirja ljudske postaje Milice Celje ter nekdanjega člana ZKS Vinka Gorenaka, ki je dejal: »Levica je v smrtnem strahu«. Jasno je, da je prva tarča raziskovanja likvidacij ustaških teroristov, ki so v več desetletjih povzročili precej civilnih žrtev, namenjeno predvsem napadu na levico, ne toliko za dejansko raziskovanje zločinov Službe državne varnosti (SDV). Ker, če bi prvotni namen dejansko raziskovanje, bi morali preiskovalci raziskati tudi zaradi česa so bili likvidirani Crnogorac in ostali, seveda, bi potem morali tudi razkriti njihovo ustaško teroristično-diverzantsko preteklost, kar pa desnici seveda ni po godu in se temu odločno upirajo. Že če omeniš, da so bili ti skrajneži dejansko pripadniki teroristične organizacije Feniks ali kakšne druge, te takoj označijo, da zagovarjaš zločine SDV. Kar je trapasto. Nekateri se le izdajajo, da jim je v prvem planu raziskovanje celotne zgodbe in predvsem človekove pravice, seveda brez tega, da bi tudi omenjali ali raziskovali zločinsko preteklost ustaše teroristične organizacije. Težko je biti moralen in pravičen, če hkrati raziskuješ zločine SDV, medtem pa umorjene ljudi, ki so bili odgovorni za več civilnih žrtev, razglašaš za nedolžne in da so jim bile kratene človekove pravice, saj so jih usmrtili brez sojenja.

Nekdanji pripadnik vojaške obveščevalne službe JLA, Roman Leljak, ki je tudi razkril te dokumente, namreč pravi, da je potrebno raziskati zločine SDV oz. UDBE, ter s tem žrtvam in njihovim svojcem dati možnost, da se soočijo z morilci in izvejo celotno resnico, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci, ki so kar na enkrat izginil z obličja sveta ter jim s tem dajo zaključek določenega poglavja. S tem ni nič narobe in bi se s tem strinjal, a le pod pogojem, da bi bile žrtve SDV dejansko nedolžne in nič krive. Ker pa tukaj vemo, da so bili umorjeni člani teroristične organizacije odgovorna za več deset smrtnih žrtev, pa tukaj nastane dilema. Namreč, če te ustaše označimo za nedolžne in žrtve, potem v nič dajemo žrtve, ki so izgubile življenje zaradi teh domnevno nedolžnih ljudi!? Dobesedno se norčujemo z žrtvami in njihovimi svojci, češ da niso pomembni, ampak edino kar šteje, da njihove rablje označimo za nedolžne žrtve komunističnega režima in jih izkoristimo za napadanje na politične nasprotnike, ki niso imeli nobene veze s tem.

1972: Atentat na letalo JAT DC-9, 27 mrtvih.

Znano je, da so bili arhivi SDV oz. UBE v letih 1990-92 nenadzorovani  oz. niso bil zavedeni, takrat se je določena oseba, nekdanji vidni član SDS, skoraj dve leti s kovčkom v roki sprehajal med dosjeji SDV oz. UDBE in seveda ob vsakem obisku v kovček spravljal določene dosjeje, ki so bili seveda v večini primerov povezana z njegovimi strankarskimi kolegi, ter jih odnesel iz arhiva v uničenje. Predvsem se je nanašalo na njihova sodelovanja z UDBO oz. SDV (pa ne samo poročanja tipa Meršolj, temveč dejanskim sodelovanjem, kot agenti na terenu) in bi te dosjeji zelo škodovali ljudem, ki so še vedno na vrhu politike in ki imajo toliko povedati in moralizirati glede UDBE, SDV in komunizma nasploh. Javno znano je, kdo je ta oseba, vendar jaz je tukaj ne bom omenjal, ker bi s tem lahko v skrajni sili »fasal« tudi tožbo. Ta oseba je dosjeje odnašala iz arhiva ter jih izročila tem ljudem. V tistem času, torej okoli časa osamosvojitve, so po Sloveniji zagoreli kresi: dokumenti so goreli, vsa črna oz. redeča preteklost današnjih vidnih desničarjev - takrat komunistov in agentov SDV - je izpuhtela. V samostojni Sloveniji so lahko tako postali praktično neobremenjeni desničarji, brezmadežni, tudi članstvo v ZKS jim ne škodi, saj so preprosto lahko rekli, da so bili člani, ker so hoteli rušiti režim od znotraj itd. Iz prve roke imam pričevanja, da je en nekdanji minister iz kvote SDS sežigal svoje dosjeje, seveda imena spet ne bom povedal.

Šele leta 1992, ko je dosjejev SDV in UDBE prevzel Arhiv RS se je plenjenje in uničevanje obremenilnih dosjejev končala, saj so bili vsi dosjeji zavedeni in bi se takoj ugotovilo, če bi kaj zmanjkalo. Prav zaradi tega, so desničarji, predvsem člani SDS, tako proti temu novem sprejetem zakonu o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva, ki bi onemogočal, da bi iz teh gradiv javno predstavili osebne podatke.  Oni namreč vedo, da njihovih imen notri ne bo, no ja, vsaj tistih najpomembnejših desničarjev. S sprejetjem tega zakona, bi jim bila onemogočena njihova misija, napadanje na levico in preživele, domnevno pripadnike SDV oz. šefov, ki naj bi ukazali določene likvidacije itd. Praktično smo edina država na svetu, ki omogoča neovirano brskanje po arhivih. Običajno je, da se takšni arhivi zapečatijo za 40 ali 50 let, pa tudi po tem času so določene pikantnosti počrnjene. Jasno je, da SDS te arhive potrebuje sedaj, dokler so akterji še živi, čez 20 ali 30 let jim ne bo »nucalo« kaj dosti. Zato so že napovedali referendum.

Recimo, poglejmo kako z dokumenti tajnih služb delajo v demokratičnih ZDA. CIA in FBI-a so v času Hooverja in Nixona imele veliko paranojo glede komunistov v ZDA. Nadzorovali so vse potencialne simpatizerje komunistične ideologije. Še več, ti dve agenciji sta nadzorovalo tudi glasbeni legendi Jima Morrisona  ter Jimmya Hendrixa, saj sta bila oba proti vietnamski vojni in sta ji javno nasprotovala. Kot vidimo, tudi demokratična ZDA, kjer načeloma spoštujejo človekove pravice in svobodo govora, so nadzorovali ljudi zaradi drugačnih prepričanj, tako kot so to počeli v SFRJ in drugje po svetu. Pa mislite, da ti dve ameriški agenciji nista nikoli izvedli izvensodne likvidacije? So. Pa se kdo kaj pretirano sekira? Ne. Ker ZDA je večinoma likvidirala tenoriste, ki so ogrožale nedolžno in civilno prebivalstvo. Čisto enako, pa je to storila UDBA oz. SDV. Aja, kako pa vem, da je FBI nadzorovala oba glasbenika? Ja po določenih letih dosjeji oz. arhivi postanejo javni, a glej ga zlomka: cel dokument pač ni na voljo, saj je skoraj polovica stvari počrnjenih – osebni podatki in tiste najbolj pikantne podrobnosti, ki bi izdale kakršne koli kršenja ustave ali človekovih pravic. ZDA niso neumne, ne bodo pljuvale v lastno skledo. Pri nas je seveda drugače, govorimo o drugem sistemu, ki ga ni več, a ljudje iz tistega sistema še obstajajo in imajo tudi še velik vpliv – tako na levi, kot na desni (na desni so večinoma tisti nekdanji zagrizeni komunisti – recimo Janša ali zgodovinar Dežman), in tukaj nastane problem.

1968: Ekspl. bombe v beograjskem kinu. 1 mrtev, 85 ranjenih

Mi bi jim recimo krivdo naprtili kar preko medijev ali raznih političnih komisij, ne pa preko tožilstva in sodstva, v bistvu ni toliko važno dejansko raziskovanje zgodovine v tistem časovnem kontekstu, kot pa dobiti gradivo za napadanje na sedanje politične in ideološke nasprotnike. Imena bi lahko postala javna šele po tem, ki bi bili ti ljudje obsojeni, ker sicer, ali še lahko trdimo, da smo demokratična družba? Da obtožimo ljudi zločinov brez dokazov ali sojenja? Ali nismo potem isti, kot tisti, ki so ubijali ljudi brez sojenja in predstavitev dokazov? Tako močno se poizkušamo distancirati od tistega časa in tistih metod, da prav tisti, ki so najbolj glasni kritiki prejšnjega režima (čeprav so v večini primerov prav sami bili člani partije) uporabljajo in se poslužujejo istih metod.

Še nekaj, Slovenija se še vedno utaplja v brezposelnosti in ostalih problemov (naravne nesreče itd.), naša opozicija, ki si svojo stranko SDS gradi na podlagi polpretekle zgodovine, ne pa sedanjosti ali prihodnosti, predlaga nov referendum, ki se nanaša na polpreteklo zgodovino. Smešno. Ko recimo Janša v svojih govorih ali tvitih ne omenja ničesar drugega kot komunizem, UDBO, SDV, partizane, švabobrance (domobranci), povojne poboje itd., na sedanjost in prihodnost pa praktično ne pomisli in se sploh ne ukvarja z njo, se je potrebno vprašati nekaj. Zakaj potem SDS drugim kar naprej očita vračanje v preteklost (recimo proslava začetka boja proti okupatorju v Stožicah), medtem ko sam brez vključevanja polpretekle zgodovine v govore in politične predvolilne boje sploh ne more preživeti, saj je celotna stranka zgrajena na anti-komunizmu (ki ga ni več) in preteklosti (ki je že mimo), ne pa prihodnosti. Zares se vprašajte, kdo tukaj bolj potrebuje vračanje v preteklost – levica ali desnica?

Zakaj si desničarji, domobranci in Cerkev lastijo dan spomina na totalitarne žrtve?

Že minulo leto so cerkveno-desničarji organizirali proslavo na 23. avgust, ki je po novem dan spomina na žrtve vseh totalitarni režimov. Seveda, ta vse pa ne vključuje katolicizem, kot četrti totalitarni režim, ki ima na svoji grbi v 1600 letih moči na desetine milijone, če ne celo stotine milijone žrtev.

V Sloveniji  je nastal zanimiv fenomen: 23. avgust so si čisto prisvojili cerkev, domobranci in desna politika. Ne le, da je Cerkev kolaborirala z nacizmom, da je škof Rožman bil iniciator in duhovni vodja tako vaških straž, ki so se kasneje preoblikovale v MVAC pod vodstvom fašistov, ta čas je po Sloveniji nedolžne civiliste klala Črna roka, po kapitulaciji Italije pa je škof Rožman poiskal novega zaveznika v nacistični Nemčiji in Hitlerju. Ustvarili so Slovensko domobranstvo, ki je bilo popolnoma podrejeno Himmlerjevim SS silam.

Domobransko četo je vedno vodil nemški nacistični častnik - da se ve,
kdo je bil gospodar teh hlapcev!

Tudi tokrat bo tako. Letos so šli celo več in bodo celo proslavili 70. obletnico ustanovitve Slovenskega domobranstva, ki so 20. aprila na bežigrajskem stadionu prisegli Hitlerju, Veliki Nemčiji in bogu. Vsi pa so tudi podpisali izjave o prostovoljni pridružitvi.

Rupnik, škof Rožman in naci. častnik Rosener

V ZZB NOB so že večkrat obsodili povojne poboje, označili so jih kot napako in zločin, medtem ko pa desničarji, desne stranke in predvsem RKC niso niti enkrat obsodili kolaboracije, veleizdaje ali zločinov, ki so jih storili domobranci! Zanimivo, a prav oni so tisti, ki najbolj zahtevajo spravo!

Uradna sprava je že bila v 90ih letih, ko sta si v roke segla Milan Kučan in tedanji nadškof Alojzij Šuštar, a potem so si zgodovinarji plačani s strani cerkve zadali nalogo, da bodo celo rehabilitirali domobrance, njihovo kolaboracijo, izdajo in zločine nad narodom prikazati kot edino možnost za preživetje. Dejstvo je, da upora proti komunizmom niso začeli šele leta 1942 zaradi nekaterih odpadniških partizanskih grup, ki so dejansko povzročali teror po Sloveniji (čeprav je bilo slednjega zelo malo, saj so Italijani v 1941 in 1942 povzročili ogromno več zločinov in smrtnih žrtev med slovenskim prebivalstvom), ampak so svojo borbo proti komunizmu začeli že leta 1940 s Katoliškimi akcijami.

Domobranska prisega z Rupnikom, nacističnim častinki in, seveda,
nacistično zastavo!

Protikomunistični boj na strani nacistov in fašistov bi se zgodil v vsakem primeru, ni bil le posledica partizanskih zločinov. Zanimivo je tudi, da prav Šentjošt, kjer se je pojavila prva kvizlinška formacija, ni bil pred tem nikoli napaden s strani partizanov!

Marsikdo za vse težave v Sloveniji krivi partizane in partizanske proslave, krivi so za vse, od ekonomskih do gospodarskih problemov, ni da ni. Rdeča zvezda je kriva, da tujci nočejo vlagati v Slovenijo. Prej bo Američan vlagal v Slovenijo, če bo zvedel, da so partizani rešili okoli 700 zavezniških pilotov, medtem ko so jih domobranci z največjim veseljem izdajali Gestapu.

Kako to, da se nobeden ne vpraša, kaj pa če za vse probleme niso krive partizanske proslave? Kaj pa če so za vse probleme krivi poizkusi rehabilitacije domobrancev? Vse desne vlade so se do sedaj ukvarjale predvsem s polpreteklo zgodovino, z lustracijo partizanov in NOB, z demoniziranjem OF itd. Med najhujši krizo se je druga Janševa vlada, namesto da bi reševala finančno krizo, ukvarjala predvsem s kritiziranjem partizanskih proslav, pošiljanjem odločb o kršenju ustave (zanimivo, sedaj ko bo domobranska proslava, ki spada pod nacizem, ki je z ustavo prepovedan, pa se nobeden ne sekira) ter preimenovanjem vojašnic.

Do sedaj smo imeli naslednje desne vlade: Demos, Bajukovo, ter dve Janševi. Samo ena desna vlada je obdelala cel mandat, to je bila prva Janševa vlada, vse druge so predvsem zaradi ekstremih napadov na NOB in poizkusov rehabilitacije izdajalcev, povsem izgubile kompas in se namesto ukvarjanja s prihodnostjo in reševanje trenutnih težav, popolnoma osredotočili na polpreteklo zgodovino.

Sprave še kmalu ne bo. Pravzaprav se zdi, da je danes bolj oddaljena kot kdajkoli. Desničarji in RKC ne bodo nikoli priznali ali obsodili kolaboracije, izdaje in zločinov domobrancev. Ne, ampak od drugih pa to zahtevajo! Še več, toliko raznih izgovorov smo že slišali v opravičevanje kolaboracije, da je neverjetno. Lep dokaz, da sprave ne bomo dočakali. Recimo, če pa jaz pravim, da 14 000 povojno pobitih domobrancev niso nedolžne žrtve, temveč so bili vojaško aktivni plačanci in pripadniki nacistične SS policije, pa mi tako pravijo, da opravičujem povojne poboje. Ne, sploh ne! Vendar me pa moti, da ljudje teh povojni pobite domobrance obronavajo za čisto nedolžne (po možnosti še kot civiliste) žrtve komunizma.

Še huje, ker govorijo, da so bili povojno pobiti samo zato, ker so verjeli v boga in niso hoteli preklicati in zatajiti svoje vere! NE! To je daleč od resnice. Če bi bilo to res, bi morali komunisti po vojni pobiti še ¾ partizanov, kajti velika večina je bilo vernih. Dejstvo, da je bilo v 40ih letih prejšnjega stoletja kar 90 odstotkov vseh ljudi vernih! Vera ni imela nobenega vpliva na povojen poboje, je pa imela vera in kler veliko vpliva na domobranstvo in novačenje bogaboječih in naivnih ljudi, ki so bili zavedeni, da se borijo za svojo vero proti brezbožnemu komunizmu, v resnici pa so se borili za moč in vpliv Cerkve, ki so ga imeli v času pred 2.SV! 

Spomnite se tistega grafita pred meseci, ko je pisal, da so »kristjane pobijali že leta 1945 ter da jih bodo tudi leta 2013«. Jaz sem takrat napisal, da je bilo to zagotovo delo desničarja. Zakaj? Prvič ker se je pojavil ravno takrat, ko so bile vseslovenske vstaje proti Janši, drugič pa, ker vsak, ki se spozna na zgodovino in je na strani NOB oz. partizanov, ne bi nikoli napisal »kristjani«, ker vsak ki vsaj malo prebral kakšno literaturo NOB, bo vedel, da povojni poboji niso bili posledica veroizpovedi določenih ljudi, temveč izključno, ker so bili ti ljudje sodelavci okupatorja, velika večina pa je bilo umazanih z bratovo krvjo!

levo nacisti, desno domobranci - družno v postroju!

Ne smemo pozabiti, da so tako slovenski partizani kot sam Tito, konec leta 1944 in v začetku 1945 izdali dve amnestiji, ki bi pomilostil vse domobrance in ostale kvizlinge (tiste, ki niso bili umazani s krvjo), če bi odložili okupatorjeve puške in se pridružili NOB. Verjetno je bilo takšnih izjemno malo.

Seveda, med vojnimi poboji so se znašle tudi popolnoma nedolžne žrtve, civilisti in tudi ženske. To so prave žrtve komunizma. V Sloveniji je po podatkih INZ bilo povojno pobitih okoli 1000 civilistov!

Torej, da si Cerkev, desničarji in njihov Študijski center za narodno spravo, ki na leto prejema okoli 450 000 davkoplačevalskega denarja (kriza se jih skorja ne dotakne), prisvojili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov ni naključje. Spomnite se, kaj sem vam malo prejle napisal. Oni namreč poizkušajo domobrance predstaviti kot nedolžne žrtve komunizma – torej totalitarnega režima, in kateri dan je bolj primeren kot 23. Avgust, dan spomina na žrtve treh totalitarnih režimov? To vse spada v okvir rehabilitacije domobranstva. Ustvariti nek sinonim žrtev totalitarizma kot edino možno povojno domobransko žrtev.

Bodo v rovtah poleg domobranske zastave
izobesili tudi nacistično?

Domobranci so bili sestavni del SS enot, bili so plačani, oblečeni in oboroženi s strani Tretjega rajha, da ne govorimo, da so vse komande posredno prejemali od Hitlerja. Torej domobranci so bili del fašističnega in nacističnega totalitarizma, poleg seveda katoliškega totalitarizma, ampak seveda teh povezav seveda ne bodo omenili na proslavi. Zakaj pa bi? Omenili pa bodo, da so bili domobranci nedolžne žrtve komunizma, ki so samo molili in se brigali zase. Seveda, partizani in civilisti so padali pod streli domobrancev, nacistov in fašistov, torej so žrtve totalitarnega režima, jasno pa je, da jih ob spominu 23. avgusta ne bodo omenjali kot žrtve, temveč kot rablje.

Nobena vlada ni imela jajc ukiniti ŠCNS, ki je v 5 letih obstoja izdala ogromno publikacij na račun partizanskega in komunističnega nasilja, medtem ko na račun domobranskega, nacističnega in fašističnega pa še nobeno knjigo! Jasno se vidi, da se jim ne gre za spravo, sicer bi pisali o zločinih vseh totalitarizmov, tudi domobrancev, saj so bili del nacističnega totalitarizma. Ne izpolnjujejo svojega poslanstva, že zaradi tega ne bi smeli biti upravičeni od državnega denarja!

Me zanima, če bodo v Rovtah poleg domobranske zastave obesili tudi nacistično s kljukastim križem? Mogoče bi pa bilo bolje, da bi 70. letnico domobranstav praznovali 20. aprila?

Preberite še: Izjavo predsednik SD Igorja Lukšiča v zvei z nacistično proslavo v Rovtah

Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske

Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzom

Izjave Jožeta Dežmana je težko jemati resno, prav tako ga je težko obronavati za kredibilnega zgodovinarja, saj v svojih izjavah napihuje številke in potvarja polpreteklo zgodovino. Po želji, da bi njegove izjave zvenele čim bolj šokantne in pretresljive, se velikokrat poslužuje laži in lažnih primerjav. Tudi dejstvo, da je sedaj popolnoma podrejen RKC – predvsem pri rehabilitiranju domobrancev in upravičevanje njihovih zločinov, v prejšnjem sistemu pa je bil zagrizen član Zveze komunistov Slovenije. Podoben kaliber kot Ivan Janša torej.

Ena izmed lažnih primerjav in nelogičnih izjav je, da so po njegovi oceni izkušnje iz Hude jame povsem primerljive z koncentracijskimi taborišči Dachau in Auschwitzom. Ob enem pa si prizadeva, da bi Barbara rov preuredili v spominski muzej. Ta izjava je podobna tisti iz dokumentarca o podzemnem kompleksu (zaklonišču) v Gotenici, ki so ga pod vodstvom Mačka-Matije v strogi tajnosti začeli delati po letu 1948. Dejal je, da je objekt v Gotenici neposredno povezan s povojnimi poboji, čeprav že zdrava pamet govori, da je bil zakloniščni kompleks posledica spora Tita s Stalinom, in so se slovenski in jugoslovanski komunisti bali morebitne invazije Stalina na Jugoslavijo. Zato so tudi naredili zaklonišče oz. podzemni kompleks. Takšne ali drugačne popolnoma napačne izjave so pri njemu stalnica.

Dobro vemo, da si zagovorniki medvojnega sodelovanja RKC s fašisti in nacisti, domobrancev in njihovih zločinov (med njimi spada tudi kolaboracija z okupatorjem), prizadevajo, da bi NOB čim bolj izenačili z zločini nacistov in Hitlerja. S tem bi seveda upravičili kolaboracijo in svoje zločine, ki so bili baje potrebni v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Več o tem si lahko preberete v seriji člankov – Operacija: Rehabilitacija domobrancev. Saj so komunisti tudi delali zločine, tako kot Hitler, ergo: ni važni na kateri strani so bili! Kar pa seveda ni res; važno je bilo, na kateri strani si bil! Ali si bil na strani zmagovitih zaveznikov ali pa na strani sil Osi. Tega pač ni mogoče izenačiti. Ni mogoče enačiti bolj domobrancev za Tretji rajh in Hitlerja, z bojem NOB na strani ZDA, VB in SZ, četudi so komunisti hkrati izvedli tudi revolucijo. A revolucije ne bi bilo, če bi zmagal Hitler, prav tako ne bi bilo povojnih pobojev, če ne bi RKC svojega zaveznika v bori za ohranitev oblasti in bogastva (takšno kot so imeli pred vojno v času Kraljevine Jugoslavije) prepoznala v fašizmu in nato še v nacizmu.

Da se vrnem k Dežmanovi izjavi. Taboriščniki v nemških in italijanskih taboriščih so trpeli več let, bili so mučeni, na njih so izvajali številne eksperimente, stradali itd. Enkrat sem poslušal izjave enega izmed slovenskih taboriščnikov v Dachauu, ki je dejal, da so nekaterim dali po malem piti slano vodo, da bi lahko videli, koliko časa bi lahko nemški vojaki zdržali na morju, če bi primorali piti slano vodo. Nekatere so vrgli v ledeno mrzlo vodo in čakali koliko časa potrebujejo, da umrejo. Nekje sem to že zapisal, nekaj stvari sem že pozabil, a dobro se spomnim, da je možakar jokal ob pripovedovanju. V teh nacističnih taboriščih so bili zaprti civilisti, popolnoma nedolžni ljudje. »Hitler je dal pobiti milijone nedolžnih ljudi, in sicer ne za vojaške ali politične namene, ampak v svoje osebno zadovoljstvo«, je zapisal nemški zgodovinar Sebastian Haffner v svoji študiji o Hitlerju. In tukaj je ena glavnih razlik med zločini Hitlerja in zločini Tita. Potrebno je poudariti, da so prav člani vaških straž, nato MVAC in zatem slovenskega domobranstva ovajali svoje rojake Gestapu, bodisi zato, ker so bili partizani, aktivisti OF, podporniki, simpatizerji, ali pe le v sorodu s partizanom, nakar so jih poslali v taborišče, kjer je umrlo okoli 12 000 Slovenk in Slovencev. Večina je bilo civilistov, zajeti partizani so bili običajno že sproti likvidirani.

V Sloveniji je bilo povojno usmrčenih 14 000 domobrancev in okoli 1000 civilistov. Domobranci niso bile popolnoma nedolžne žrtve, bili so plačanci Hitlerja, borili so se zanj in za Tretji rajh. Večina je imela krvave roke. Vedno ko to napišem, mi očitajo, da to nima nobene veze in da samo upravičujem povojne poboje. Ne! Povojni poboji so bili izvensodni, zločinski, obžalovanja vredna tragedija, ki jo je potrebno obsoditi. Hočem samo povedati, da komunisti povojni niso pobijali kar vse povprek, predvsem imam v mislih nedolžnih civilistov. Izvensodno so usmrtili aktivne vojaške sodelavce in plačance Hitlerja. Hitler pa je v svojih taboriščih pobijal predvsem nedolžne civiliste. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih ne moremo enačiti zločine komunistov in nacistov. In prav zaradi tega ne moremo primerjati izkušnje ali celo izenačiti povojne poboje z grozotami nacističnih taborišč.

Kot sem dejal, v nacističnih taboriščih si ljudje trpeli več let, v Hudi jami pa ljudje niso niti približno tako trpeli. Vem, nekateri boste tole mojo izjavo popolnoma narobe vzeli. Da vam razložim, če ne boste prej že nehali brati in začeli pisati komentar, kako sem zaslepljen itd. Poglejte, domobranci in ustaši v Hudi jami niso bili zaprti štiri leta, v nobenem pogledu niso doživljali enake ali podobne izkušnje kot taboriščniki. Izdajalci povojni so sicer bili nekaj časa zaprti v začasnih taboriščih, ne pa v Hudi jami. Niso trpeli v Hudi jami, tam so le pustili njihova trupla. Ko so jih nesli v Barbara rov so bili že mrtvi, torej živi ljudje sploh niso dočakali Barbara rov – sploh niso imeli nobenih izkušenj z Hudo jamo, kaj šele, da bi bile (neobstoječe) izkušnje kakorkoli podobne ali primerljive z izkušnjami in grozotami v nemških nacističnih taboriščih. V nobenem primeru ali pogledu. Takšne primerjave me zelo motijo in so, kot sem že dejal, lastnost Dežmana in ostalih njemu podobnih cerkveno-desničarskih zgodovinarjev!

Vem, nekdo tega kar sem napisal niti ne bo hotel razumeti. Marsikdo mi bo marsikaj očital, ampak jaz lahko enako odgovorim tistemu, ki mi bo kaj očital. Če mi bo kdo rekel, da zagovarjal povojne poboje in da ne priznavam komunističnih žrtev (ps. žrtve in zločine priznavam, ne priznavam pa da so bile vse žrtve nedolžne), mu bom jaz odgovoril, da on ne priznava zločinov domobrancev in nacistov, ter da ne priznava žrtev nacističnih taborišč. Kaj pa je drugega kot enačenje povojnih pobojev z grozotami nacističnih taborišč? To je neprimerljivo! Kako lahko primerjaš štiriletno trpljenje in stradanje v taboriščih s povojnimi poboji vojakov, ki so trajali nekaj mesecev? Še posebej ne, če Hudo jamo, ki je služila samo kot množični grob (in ne kot zapor, in ne kot taborišče), primerjaš s taborišči. Takšne primerjave ne dovolim in lahko govorimo o drugo-razrednosti nacističnih žrtev!

Ne moti me, da bi Huda jama postal spominski muzej, motijo pa me takšne nepremišljene in žaljive izjave o ljudeh, ki so preživljali grozote nacističnih taborišč. Kakšne grozote pa so zajeti oz. vrjeni domobranci doživljali? Nekaj mesecev so bili zaprti, nato jih je posebna komisija razvrstila v tri skupine (A, B in C), nekateri so bili zato izpuščeni, drugi pa so bili usmrčeni s streli v glavo – nikjer ni bilo štiriletnega mučenja, stradanja ali eksperimentiranja na ljudeh! Kdor bo hotel bo razumel, kaj sem hotel povedati.