Samo zato, ker so bil povojni pobiti, še ne pomeni, da so bili nedolžni

Prav vsi, ki opravičujejo sodelovanje z nacističnim okupatorjem in skušajo prikazati kako so bili partizani zločinski in jim je šlo samo za pobijanje drugače mislečih (vernih) ljudi v imenu komunistične revolucije (ne odpora), začnejo dokazovanje z dogodki po 2.SV – torej z izvensodnimi povojnimi poboji 14 000 vojaško aktivnih domobrancev in okoli 1000 civilistov.

Vedno začnejo s tem. Tudi film Exodus 1945 začne od tam. Seveda ne bodo začeli leta 1942, ali pa še nekaj let prej, ko je Katoliška akcija že leta 1940 prosila boga obrambe pred brezbožnim sovjetskim komunizmom. Ne bodo začeli s tem, da se vaške straže poleti 1942 začele z blagoslovom fašistične okupacijske oblasti, da so se mesec za tem že povezali v MVAC. Mlade naivne bogaboječe fantje so lokalni župniki prestrašili do te mere, da so vzeli puške in se na strani fašistov borili proti partizanom in zaveznikom, ter s tem začeli bratomorno vojno. Ti kmečki fantje so bili žrtve slovenske RKC, ki je ljudi strašila pred brezbožnim komunizmom, a v resnici pa so je RKC pod krinko obrambe vere le obdržati svoj predvojni vpliv in moč, ki ga je do leta 1941 imela na slovenskem prostoru. Potrebno je poudariti, da niso vsi duhovniki slepo sledili navodilom RKC in nekaj jih je sodelovalo tudi s partizansko stranjo, v najboljšem primeru so bili nevtralni. Pa še nekaj, večina ljudi tisti čas je bilo vernih (več kot 90% prebivalstva) in večina partizanov je bila prav tako vernih.

Torej, vedno začnejo s povojnimi poboji in medvojnimi zločini revolucionarne strani. Vedno partizanski odpor označijo za revolucijo, saj njihova teza je, in to bodo vedno vztrajali, da se je OF in komunistom šlo vedno in le za revolucijo in prevzem oblasti. Kar seveda je do določene mere res, vendar pa mislim, da je bila revolucija drugotnega pomena, prva stvar je dejansko bil odpor proti okupatorjev. Najprej moraš zmagati. In prav je tako, bili smo na pravi strani, strani zaveznikov, zmagovalcev. Partizani so bili leta 1943 priznani kot zavezniška vojska.

Za ljudi, ki opravičujejo izdajo naroda in sodelovanje z okupatorjem, dogodki ki so pripeljali do tragičnega konca teh izdajalcev leta 1945, ne obstajajo. Ne obstajajo domobranski zločini med vojno, da so bili oboroženi in plačani s strani nacistov, da so bili pomožne policijske enote pod komando SS, ne obstaja prisega Hitlerju, ne obstaja na tisoče aretacij v kateri so sodelovali domobranci in slovenske ljudi poslali v koncentracijska taborišča – vključno z ženskami in otroki. To slednje se kar malce pozablja. To ni važno, važno je le, da so bili na koncu izvensodno pobiti in to de-facto pomeni, da so nedolžni. Vse to je namerno.

Prav tako skušajo prikazati, da so partizani oz. komunistične oblasti po vojni pobijali kar vse povprek – starčke, otroke in ženske. Kar ne drži. Ljudi so sortirali v tri skupine in ena izmed teh skupin je bila tudi, če si bil star pod 18 let, je to pomenilo, da si bil oproščen. Zato je tudi povojne poboje preživel Anton Drobnič, ker so ga komunistične oblasti izpustili.

Tito je leta 1944 in potem še enkrat v začetku 1945 dvakrat izdal amnestijo za domobrance, da če odločijo odložiti orožje, da jim bo oproščeno – seveda, pod pogojem, da nimajo krvavih rok. Domobranci so imeli vedno v planu, da se bodo proti koncu vojne obrnili proti nacistom in kot slovenska osvobodilna vojska napadli Nemce in si s tem zagotovili »pozitivno« mesto v zgodovini, ampak se to ni niti približno zgodilo. Še več, v Sloveniji so boji potekali še do 14. ali 15. maja, teden dlje od kapitulacije Tretjega rajha, ko se domobranci skupaj z nacisti umikali proti Avstriji, da bi se predali zaveznikom. No, po sporazumu na Jalti 1945 je bilo že znano, da bodo zavezniki vse kvizlinške enote vrnili nazaj – in to se je tudi zgodilo.

Kaj pa sprava? Ali je možna? Ne. No, sprava je že bila leta 1990, to je bilo najbližje, kar smo kadarkoli prišli, vendar pa so pogoje prave sprave prevzeli in diktirali prišleki iz Argentine, preživeli domobranci in njihovi potomci so se vrnili nazaj v Slovenijo in začeli z operacijo rehabilitacije domobranstva, škofa Rožmana (ki je svoje ovčice zapustil in preko podganjih proti pobegnil v ZDA) in seveda generala Rupnika. Potem je tukaj še SDS, ki na komunističnih zločinih in povojnih pobojih gradi svojo politično sliko, čeprav je njihov veliki vodja bil član ZKS, kljub temu, da je bil njegov oče domobranec. Zanimivo, koliko je bivših komunistov (konvertitov), ki pozabljajo na svojo preteklost, tudi njimi se je leta 1991 resetiral spomin, tako kot domobrancem leta 1945.

Sprave ne bo. Ker ni v interesu RKC in desni politiki. Pa je tudi ne more biti. Sprava bi bila, če bi si vsi nalili čistega vina. Medtem ko je ZZB NOB že večkrat obsodila povojne poboje in jih obžalovala, pa RKC oz. domobranska stran (Nova slovenska zaveza) nikoli ni obžalovala kolaboracije, izdaje, svojih zločinov in začetek bratomorne in državljanske vojne.

V koncentracijskih taboriščih je umrlo 26.234 Slovenk in Slovencev, skupno pa je bilo deportiranih 52.000 do 63.000 – slovenska protirevolucionarna stran je ovajala in sodelovala pri teh aretacijah. Teh žrtev jim nobeden ne očita – pa gre izključno za civiliste.

Zločini so se dogajalo na obeh straneh, to je dejstvo. Ampak medvojni zločini ene strani se ne zbrišejo, samo zato, ker so bili izvensodno pobiti! Kaj pa mislite, če bi zmagali nacisti? Povoji bi se zgodili samo drugim ljudem. Povojno obdobje v Evropi je bilo brutalno, tudi nekomunistične strani so izvajale poboje, zato ker je bilo kolektivno dogovorjeno, da se nacizem in njegove grozote nikoli ne smejo ponoviti!

V slovenski politiki je vse pomešano

Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika DZ pomeni, da bo naslednjo vlado verjetno zopet vodil Janez Janša, nekdaj najbolj obetaven mladi komunistični kader, ki je to ideologijo opustil, ne pa tudi komunističnih metod. Janez Janša je tudi sam še v obdobju tranzicije, kakor tranzicijska levica, je tudi on v bistvu na nek način tranzitni Janez. Konec koncev kult osebnosti, ki ga gradi, absolutni doživljenjski vodja desnice in SDS, in ko so se na levi zamenjali že en kup predsednikov vlad, pa je na desni eden in edini Janez. No ja, pač to je njihova demokracija.

To da je Zoran rekel, da ne bo šel v vlado z Janšo seveda ničesar ne pomeni, ko enkrat prideš h koritu se pač zadeve spremenijo, še posebej, če tudi obljubljajo lepo pozicijo. Ne vem sicer, kako Golobovi niso tega predvidevali, ampak očitno še niso dorasli političnem taktiziranju nivoja velikega vodje.

Ampak hočem nekaj drugega izpostaviti. Kdo je danes levi in desni, kdo je sredinski? Najbolj absurdno je, da se NSi, Demokrati in Resnica imenujejo sredinski trojček ali tretji steber. Jaz jih ne bi imenoval niti desna sredina! Nič od tega niso, so desničarji in so skrajno desničarji. Niti blizu sredine niso. Še posebej ne NSi. Jernej Vrtovec je skrajni klerikalec, zagret zagovornik domobranstva in kolaboracije, njegovo skrajnost se je lahko videlo še iz časa, ko je bil predsednik Mlade Slovenije, čeprav je v zrelejših letih retoriko malce omilil, ampak še vedno je lutka (podaljšana roka) Janša in RKC.

Anže Logar je tako ali drugače sodeloval pri vseh slabih stvareh v zgodovini SDS, sedaj pa ko ima novo stranko pa se mu vse grehi zbrišejo, kot da ni še vedno odgovoren za pretekla dejanja? Tako pač ne gre. Zakaj potem takem, ko kakšen levi ustanovi novo stranko, mu še vedno očitajo za vsa pretekla dejanja njegove prejšnje stranke, katere član je bil? Konec koncev vsakemu levemu očitajo da je komunist in da je posredno odgovoren za povojne poboje slovenskih nacistov (domobranci).

Ko smo že pri domobrancih. Kako je možno, da Izrael tako ali drugače sodeluje s SDS, če pa slednja odkrito zagovarja in upravičuje kolaboracijo dela zavedenega slovenskega prebivalstva z nacističnim okupatorjem. Kako lahko Izraelci sodelujejo z ljudmi, ki ne vidijo nič spornega v Generalu Rupniku, ki je bil odkrit antisemit? Kako je to možno? Še bolj mi je smešno, da slovenski neonacisti, ki so antisemiti v prvi vrsti, in veliki podporniki SDS, zagovarjajo kolaboracijo in izdajo SDS tujim zasebnim varnostnim službam.

Druga stvar, kdo je financiral izdajo Slovenije s strani SDS? Če je denar prišel od zunaj, je to že kaznivo dejanje in bi morali odgovornim osebam soditi kot izdajo. Ampak javnost niti ni toliko zgrožena nad domnevno izdajo države, kot pa nad korupcijo, ki jo omenjajo prisluhi. Naj omeni, korupcija je slaba in jo treba preganjati, ampak prisluhi ne pomenijo ničesar, vsak lahko govori kar hoče, zadeve je potrebno dokazati. Tako kot bo potrebno dokazati izdajo Slovenije. Kdo ve, mogoče pa so akterji, ki so jih ujeli v prisluhi mogoče celo aktivno sodelovali, ali pa so v kakršen koli način bili primorani povedati določene stvari?

Po eni strani, pa mi je normalizacija izdaje Slovenije s strani kar malce logična, namreč če se desničarjem izdaja takratne domovine, kolaboracija in domobranski zločini, ne zdijo sporni in problematični, se jim seveda tudi to ne bo. Veleizdaja je v njihovi argentinski krvi.

Zakaj si desničarji, domobranci in Cerkev lastijo dan spomina na totalitarne žrtve?

Že minulo leto so cerkveno-desničarji organizirali proslavo na 23. avgust, ki je po novem dan spomina na žrtve vseh totalitarni režimov. Seveda, ta vse pa ne vključuje katolicizem, kot četrti totalitarni režim, ki ima na svoji grbi v 1600 letih moči na desetine milijone, če ne celo stotine milijone žrtev.

V Sloveniji  je nastal zanimiv fenomen: 23. avgust so si čisto prisvojili cerkev, domobranci in desna politika. Ne le, da je Cerkev kolaborirala z nacizmom, da je škof Rožman bil iniciator in duhovni vodja tako vaških straž, ki so se kasneje preoblikovale v MVAC pod vodstvom fašistov, ta čas je po Sloveniji nedolžne civiliste klala Črna roka, po kapitulaciji Italije pa je škof Rožman poiskal novega zaveznika v nacistični Nemčiji in Hitlerju. Ustvarili so Slovensko domobranstvo, ki je bilo popolnoma podrejeno Himmlerjevim SS silam.

Domobransko četo je vedno vodil nemški nacistični častnik - da se ve,
kdo je bil gospodar teh hlapcev!

Tudi tokrat bo tako. Letos so šli celo več in bodo celo proslavili 70. obletnico ustanovitve Slovenskega domobranstva, ki so 20. aprila na bežigrajskem stadionu prisegli Hitlerju, Veliki Nemčiji in bogu. Vsi pa so tudi podpisali izjave o prostovoljni pridružitvi.

Rupnik, škof Rožman in naci. častnik Rosener

V ZZB NOB so že večkrat obsodili povojne poboje, označili so jih kot napako in zločin, medtem ko pa desničarji, desne stranke in predvsem RKC niso niti enkrat obsodili kolaboracije, veleizdaje ali zločinov, ki so jih storili domobranci! Zanimivo, a prav oni so tisti, ki najbolj zahtevajo spravo!

Uradna sprava je že bila v 90ih letih, ko sta si v roke segla Milan Kučan in tedanji nadškof Alojzij Šuštar, a potem so si zgodovinarji plačani s strani cerkve zadali nalogo, da bodo celo rehabilitirali domobrance, njihovo kolaboracijo, izdajo in zločine nad narodom prikazati kot edino možnost za preživetje. Dejstvo je, da upora proti komunizmom niso začeli šele leta 1942 zaradi nekaterih odpadniških partizanskih grup, ki so dejansko povzročali teror po Sloveniji (čeprav je bilo slednjega zelo malo, saj so Italijani v 1941 in 1942 povzročili ogromno več zločinov in smrtnih žrtev med slovenskim prebivalstvom), ampak so svojo borbo proti komunizmu začeli že leta 1940 s Katoliškimi akcijami.

Domobranska prisega z Rupnikom, nacističnim častinki in, seveda,
nacistično zastavo!

Protikomunistični boj na strani nacistov in fašistov bi se zgodil v vsakem primeru, ni bil le posledica partizanskih zločinov. Zanimivo je tudi, da prav Šentjošt, kjer se je pojavila prva kvizlinška formacija, ni bil pred tem nikoli napaden s strani partizanov!

Marsikdo za vse težave v Sloveniji krivi partizane in partizanske proslave, krivi so za vse, od ekonomskih do gospodarskih problemov, ni da ni. Rdeča zvezda je kriva, da tujci nočejo vlagati v Slovenijo. Prej bo Američan vlagal v Slovenijo, če bo zvedel, da so partizani rešili okoli 700 zavezniških pilotov, medtem ko so jih domobranci z največjim veseljem izdajali Gestapu.

Kako to, da se nobeden ne vpraša, kaj pa če za vse probleme niso krive partizanske proslave? Kaj pa če so za vse probleme krivi poizkusi rehabilitacije domobrancev? Vse desne vlade so se do sedaj ukvarjale predvsem s polpreteklo zgodovino, z lustracijo partizanov in NOB, z demoniziranjem OF itd. Med najhujši krizo se je druga Janševa vlada, namesto da bi reševala finančno krizo, ukvarjala predvsem s kritiziranjem partizanskih proslav, pošiljanjem odločb o kršenju ustave (zanimivo, sedaj ko bo domobranska proslava, ki spada pod nacizem, ki je z ustavo prepovedan, pa se nobeden ne sekira) ter preimenovanjem vojašnic.

Do sedaj smo imeli naslednje desne vlade: Demos, Bajukovo, ter dve Janševi. Samo ena desna vlada je obdelala cel mandat, to je bila prva Janševa vlada, vse druge so predvsem zaradi ekstremih napadov na NOB in poizkusov rehabilitacije izdajalcev, povsem izgubile kompas in se namesto ukvarjanja s prihodnostjo in reševanje trenutnih težav, popolnoma osredotočili na polpreteklo zgodovino.

Sprave še kmalu ne bo. Pravzaprav se zdi, da je danes bolj oddaljena kot kdajkoli. Desničarji in RKC ne bodo nikoli priznali ali obsodili kolaboracije, izdaje in zločinov domobrancev. Ne, ampak od drugih pa to zahtevajo! Še več, toliko raznih izgovorov smo že slišali v opravičevanje kolaboracije, da je neverjetno. Lep dokaz, da sprave ne bomo dočakali. Recimo, če pa jaz pravim, da 14 000 povojno pobitih domobrancev niso nedolžne žrtve, temveč so bili vojaško aktivni plačanci in pripadniki nacistične SS policije, pa mi tako pravijo, da opravičujem povojne poboje. Ne, sploh ne! Vendar me pa moti, da ljudje teh povojni pobite domobrance obronavajo za čisto nedolžne (po možnosti še kot civiliste) žrtve komunizma.

Še huje, ker govorijo, da so bili povojno pobiti samo zato, ker so verjeli v boga in niso hoteli preklicati in zatajiti svoje vere! NE! To je daleč od resnice. Če bi bilo to res, bi morali komunisti po vojni pobiti še ¾ partizanov, kajti velika večina je bilo vernih. Dejstvo, da je bilo v 40ih letih prejšnjega stoletja kar 90 odstotkov vseh ljudi vernih! Vera ni imela nobenega vpliva na povojen poboje, je pa imela vera in kler veliko vpliva na domobranstvo in novačenje bogaboječih in naivnih ljudi, ki so bili zavedeni, da se borijo za svojo vero proti brezbožnemu komunizmu, v resnici pa so se borili za moč in vpliv Cerkve, ki so ga imeli v času pred 2.SV! 

Spomnite se tistega grafita pred meseci, ko je pisal, da so »kristjane pobijali že leta 1945 ter da jih bodo tudi leta 2013«. Jaz sem takrat napisal, da je bilo to zagotovo delo desničarja. Zakaj? Prvič ker se je pojavil ravno takrat, ko so bile vseslovenske vstaje proti Janši, drugič pa, ker vsak, ki se spozna na zgodovino in je na strani NOB oz. partizanov, ne bi nikoli napisal »kristjani«, ker vsak ki vsaj malo prebral kakšno literaturo NOB, bo vedel, da povojni poboji niso bili posledica veroizpovedi določenih ljudi, temveč izključno, ker so bili ti ljudje sodelavci okupatorja, velika večina pa je bilo umazanih z bratovo krvjo!

levo nacisti, desno domobranci - družno v postroju!

Ne smemo pozabiti, da so tako slovenski partizani kot sam Tito, konec leta 1944 in v začetku 1945 izdali dve amnestiji, ki bi pomilostil vse domobrance in ostale kvizlinge (tiste, ki niso bili umazani s krvjo), če bi odložili okupatorjeve puške in se pridružili NOB. Verjetno je bilo takšnih izjemno malo.

Seveda, med vojnimi poboji so se znašle tudi popolnoma nedolžne žrtve, civilisti in tudi ženske. To so prave žrtve komunizma. V Sloveniji je po podatkih INZ bilo povojno pobitih okoli 1000 civilistov!

Torej, da si Cerkev, desničarji in njihov Študijski center za narodno spravo, ki na leto prejema okoli 450 000 davkoplačevalskega denarja (kriza se jih skorja ne dotakne), prisvojili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov ni naključje. Spomnite se, kaj sem vam malo prejle napisal. Oni namreč poizkušajo domobrance predstaviti kot nedolžne žrtve komunizma – torej totalitarnega režima, in kateri dan je bolj primeren kot 23. Avgust, dan spomina na žrtve treh totalitarnih režimov? To vse spada v okvir rehabilitacije domobranstva. Ustvariti nek sinonim žrtev totalitarizma kot edino možno povojno domobransko žrtev.

Bodo v rovtah poleg domobranske zastave
izobesili tudi nacistično?

Domobranci so bili sestavni del SS enot, bili so plačani, oblečeni in oboroženi s strani Tretjega rajha, da ne govorimo, da so vse komande posredno prejemali od Hitlerja. Torej domobranci so bili del fašističnega in nacističnega totalitarizma, poleg seveda katoliškega totalitarizma, ampak seveda teh povezav seveda ne bodo omenili na proslavi. Zakaj pa bi? Omenili pa bodo, da so bili domobranci nedolžne žrtve komunizma, ki so samo molili in se brigali zase. Seveda, partizani in civilisti so padali pod streli domobrancev, nacistov in fašistov, torej so žrtve totalitarnega režima, jasno pa je, da jih ob spominu 23. avgusta ne bodo omenjali kot žrtve, temveč kot rablje.

Nobena vlada ni imela jajc ukiniti ŠCNS, ki je v 5 letih obstoja izdala ogromno publikacij na račun partizanskega in komunističnega nasilja, medtem ko na račun domobranskega, nacističnega in fašističnega pa še nobeno knjigo! Jasno se vidi, da se jim ne gre za spravo, sicer bi pisali o zločinih vseh totalitarizmov, tudi domobrancev, saj so bili del nacističnega totalitarizma. Ne izpolnjujejo svojega poslanstva, že zaradi tega ne bi smeli biti upravičeni od državnega denarja!

Me zanima, če bodo v Rovtah poleg domobranske zastave obesili tudi nacistično s kljukastim križem? Mogoče bi pa bilo bolje, da bi 70. letnico domobranstav praznovali 20. aprila?

Preberite še: Izjavo predsednik SD Igorja Lukšiča v zvei z nacistično proslavo v Rovtah

Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske

Rdeča zvezda predstavlja zmagovite partizane!

Bliža se Dan državnosti in Janez Janša se znova oglaša, da simboli »totalitarizma« ne smejo biti prisotni, ter dejal, kako bi zgledalo, če bi na obletnici družitve Nemčije prišli tudi s simboli  Vzhodne Nemčije, ki je bila do padca berlinskega zidu pod vodstvom Sovjetske zveze. Ta izjava ne more služiti kot primerjava tukaj v Sloveniji! 

Prvič, na državni proslavi ob Dnevu državnosti so že od samega začetka prisotni prapori ZZB NOB, ne pa prapori ali znaki JLA. Prapori ZZB imajo logotip te organizacije, ki seveda vsebuje tudi rdečo zvezdo, ki pa ne simbolizira JLA ali SFRJ, temveč izključno le partizane. 

Druga stvar je, da v Nemčiji niso v letih1941-1945 imeli partizanov ali kakršne koli povezave z zmagovitim zavezniki, kakor jih imamo tukaj v Sloveniji! V Nemčiji pač ne morejo slaviti svoje zgodovine od 1933-1945, ker takrat so pač bili na oblasti Nacisti in Hitler, in v tem obdobju je Nemčija doživela poraz. S porazom pa je del Nemčije okupirala Sovjetska zveza, ki je bila od sredine leta 1941 sovražnica Nemčije. Tako je logično pričakovati, da v Nemčiji ne slavijo ne Hitlerjeve simbole, kot tudi ne komunistične – saj jih je SZ okupirala in nato tudi vladala!!!

Prapori ZZB NOB predstavljajo zmagovite partizane!

Drugače pa je pri nas. Pri nas namreč RKC in desničarji nimajo nobenega problema slaviti naciste, njihove sodelavce, plačance in sostorilce v zločinu – še več, glavnega izmed njih, iniciatorja vaških straž in domobranstva ter s tem začetnika državne in bratomorne vojne, so pred meseci pripeljali nazaj v Slovenijo, kot junaka, čeprav je bil v resnici navaden strahopetec in izdajalec. Govorim seveda o škofu Rožmanu.

Kar se tiče partizanov. Partizani nas niso okupirali, temveč so bili to Slovenci, domačini, Jugoslovani, niso prišli od drugje, tako kot je bilo to v primeru Vzhodne Nemčije. Partizani niso naši sovražniki, temveč naši osvoboditelji, edina priznana vojska s strani zmagovitih zaveznikov (ZDA, VB in SZ) v Sloveniji! To je glavna razlika, Nemčija je seveda sovražila komunizem in SZ, ker je pač pri njih porazila Hitlerja in okupirala del države! Logično. Takšnega primera pa pri nas nismo imeli, zato je Janševa primerjava lažna in neprimerna. Gre seveda za manipulacijo in propagando. To smo od Janše seveda vajeni.

Če so v prvi vladi JJ dopustili partizanske prapore, pa so v drugi vladi kljub koalicijskemu dogovoru, da ne bodo razdvajali in se ukvarjali s polpreteklo zgodovino, je to kmalu padlo v vodo in se je izkazalo za prano govoričenje! Seveda, pogum je prišel, ko so ustanovili Študijski center za rehabilitacijo domobrancev (oz. narodno spravo, pocukrano), ker so imeli s številnimi knjigami, ki jih financiramo davkoplačevalci, priložnost pokazati zločinske partizane… seveda, do sedaj niso napisali niti ene knjige o zločinih domobrancev, ustašev, nacistov in fašistov – čeprav jim na spletni strani piše, da se ukvarjajo s preučevanjem treh totalitarizmov, ne pa tudi s preučevanjem četrtega totalitarnima  - katolicizma! Po letu 2008 so stoli v odločilni del operacije: rehabilitacije domobrancev!

21.6.2012 sem objavil na starem blogu prispevek z naslovom: Borci z rdečo zvezdo predstavljajo partizane, ne pa JLA ali SFRJ! Ker je članek znova aktualen, ga spodaj objavljam še enkrat!

Borci z rdečo zvezdo predstavljajo partizane, ne pa JLA ali SFRJ!

Več medijev je pisalo, da borci nosijo simbole SFRJ in da zaradi tega naj ne bi smeli biti na proslavi ob Dnevu državnosti. Dobro, kakšni pa so potem kriterij za Društvo TIGR, Zveza društev vojnih invalidov Slovenji ter ne nazadnje Zveza društev General Maister, ki na svoji praporih nimajo nikjer rdeče zvezde? Vsi skupaj so prispevali k delčku samostojnosti Slovenije, Partizani so se borili za svobodo in so Sloveniji nazaj priborili Primorsko, ki je do tedaj po Rapalski pogodbi pripadalo fašistični Italiji, proti nadvladi in indoktrinacije slednje ter za pravice primorskih Slovencev so se borili v organizaciji Tigr. Še pred tem se je naš veliki general Rudolf Maister boril za slovensko severno mejo. Vse skupaj je pripomoglo k osamosvojitvi Slovenije, če ne drugega pa vsaj k večjemu ozemlju današnje Slovenije!

V podmladku desničarskih strank SDS in NSi, so v javnosti povedali, da rdeča zvezda, simbol komunistične SFRJ in JNA ne sodijo na proslavo ob dnevu državnosti, kar se strinjam, če bi to bilo res, a ZZB NOB predstavlja Partizane, ki so nosili rdečo zvezdo, ko so se borili proti nacifašizmu in domačimi izdajalci, nikakor pa ne predstavljajo simbol SFRJ ali JLA. Kajti Partizani so rdečo zvezdo nosili od leta 1941 pa do zmage 9. maja 1945 – takrat ko ni obstajala niti JLA, kaj šele SFRJ! Ker pa so ljudje, predvsem desničarji, nepismeni in ne razumejo simbolike, so na praporih borcev tudi napisi kot so: Združenje borcev NOV ali Združenje borcev za vrednote NOB – it tega jaz sklepam, da predstavljajo borce NOB, ne pa vojake JLA ali pa nekdanjo državo SFRJ. Nimajo niti nobene slovenske ali jugoslovanske zastave iz časov SFRJ, tako da mi ni jasno, kje so dobili idejo, da predstavljajo SFRJ in JLA. To se zavedajo tudi oni, a nekaj pač morajo reči, da zvenijo bolj udarno, šokantno, zavajajoče – propagandistično. Tudi jaz bi bil proti SFRJ in JLA simbolom na proslavi, če bi dejansko bili, ker pa vem, da ZZB NOB predstavljajo partizane in aktiviste OF, me popolnoma nič ne moti.

Izjava podmladkov skrajno-desničarskih strank napačno argumentira, saj na praporih lepo piše ZZB NOB in tako vemo, da ta rdeča zvezda na njihovih praporih predstavlja partizane in boj za svobodo v letih 1941-1945. Po takšnem mišljenju političnih mladičev, ki so jih starejši člani poslali v boj,  bi morali v Sloveniji nehati točiti pivo Heineken, ker ima v logotipu rdečo zvezdo, a torej to pivo predstavlja komunistični režim in JLA? Ne, seveda ne, ker pod rdečo zvezdo piše Heineken, tako da vemo, da gre za pivo in ne za SFRJ. A po logiki SDM in MSi tega očitno ne moremo trditi. Kaj pa verige trgovin z oblačili Macy’s, ki imajo za svoj logotip prav tako rdečo zvezdo. Mar lahko po logiki desničarjev iz tega sklepamo, da gre za komunistično tregovino, ki je oblčaila in šivala uniforme JLA, agresorja na Slovenijo? Seveda ne, ker po rdečo zvedo lepo piše ime trgovine in takoj vemo, za kaj gre. No ja, vsaj tisti, ki smo zmožni nekega razmišljanja – za vse druge so vse rdeče zvezde enake.

Janša in njegova vlada očitno ne vedo, da se zgodovina Slovenije ne začenja leta 1991, zato mi tudi ni jasno, kako to, da moramo za vzor jemati proslavo iz leta 1991? Zakaj šele sedaj, po 21 letih? Seveda, tukaj gre za novo razdvajanje in zaničevanje NOB in ostalih borcev za Slovenijo v 20. Stoletju? Kaj bi bilo, če ne bi zmagali uporniki nad nacifašizmom, kakšna bi bila danes Evropa in Slovenija? Kaj če bi v letih 1945-50 ostanki domobrancev imenovani Matjaževa vojska, uspeli zrušiti SFRJ? Oni so se borili za Kraljevino Jugoslavijo in za vrnitev kraljevine Karađorđević? A bi se torej zopet vrnili v Kraljevino Jugoslavijo, ali mogoče Državo SHS? Kdo ve, če ne bi bilo takšnih spletov dogodkov, da bi danes ne imeli svoje države? Ne vemo, ker to so teorije, ki se nikoli niso zgodile, in se ne morejo zgoditi. Zgodila pa se je 1. SV, 2. SV in vojna za samostojno Slovenijo, ki je bila sicer v okviru ustave SFRJ tudi tako priznana – imeli smo namreč SFR Slovenija, s svojim vodstvom, ki pa je sicer odgovarjal Beogradu. A tudi v SHS in Kraljevini Jugoslaviji smo bili podrejeni Beogradu. Zgodovino poznamo, od borbe za severno mejo, za svobodno Slovenijo proti  Tretjemu Rajhu, proti domačim izdajalcem in podpornikom nacizma, do osvoboditve in priključitve Primorske k matični domovini, do demokratizacije in vojne za samostojno in suvereno Slovenijo. To so koraki, prav vsi so pomembni, da imamo danes svojo državo, ker bi se lahko stvari kaj hitro obrnile!

Premier Janša je človek, ki je na slovenskem odločanju nasprotoval Brionski deklaraciji, kar bi pomenilo, da bi se vojna za Slovenijo podaljšala, povečale bi se žrtve na slovenski strani, prav tako pa bi lahko doživeli bombardiranja v stilu Vukovarja. Janša oz. njegova stranka je na Twiterju zapisala, da je ‘Janez Stanovnik rekel, da osamosvajanje Slovenije pomeni samomor, danes pa hoče na prireditvi mahati z rdečo zvezdo’. Jaz se ob tem sprašujem, Ivan Janša je nasprotoval Brionski deklaraciji, ki bi podaljšala vojno za Slovenijo in povečala smrtne žrtve, kdo ve, mogoče bi vojna v primeru nesprejetja trajal štiri leta, tako kot v Bosni in Hrvaškem? Danes pa hoče biti Janša eden in edini osamosvojitelj, ki odloča o vsem, kdo bo prišel na proslave in kdo ne, tako hoče biti glavni, da je ustanovil celo svoje Združenje za ohranitev vrednosti osamosvojitvene vojne, ali nekaj takšnega. Janši mora nekdo povedati, da se zgodovina Slovenije ni začela 1991, ampak je k temu cilju botrovalo več dogodkov, nekaterim pa SDS-ova vlada ni naklonjena.

Predsedniški kandidat Zver

Predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver, ki naj bi združeval in delil, je prav slednje storil še pred uradnim začetkom kampanje. Dejal je, da je ustavno sodišče prepovedalo prikazovanje simbolov starega režima, kar seveda ni res. Ustavno sodišče je odločalo le o Titovi ulici, češ, da je Tito simbol nedemokratičnega režima, nikakor pa niso odločali o simbolih kot je rdeča zvezda. Vedeli smo, da bo do tega prišlo, ko bodo desničarji vse svoje proti-”argumente” povezali z odločitivijo ustavnega sodišča. Še enkrat moram povedati, da ZZB NOB ne predstavlja komunističnega režima niti JLA, zato tudi izjava Zvera ni na mestu! Prav tako je med drugimi povedal, da je pod streli simbola bivše države umrlo veliko Slovencev, kar je po eni strani res, vendar ti “nedolžni” slovenci so bili izdajalci, sodelavci okupatorja, zločinci in plačanci Hitlerja, ki so se borili za vero, boga in nacizem!
Tudi v imenu boga in pod okriljem “svetega križa” je umrlo ogromno ljudi, tudi Slovencev, ali to pomeni, da lahko križ damo na ustavno prosojo in ga prepovemo javno izkazovati?

Hude jame se ne more primerjati z Auschwitzom

Izjave Jožeta Dežmana je težko jemati resno, prav tako ga je težko obronavati za kredibilnega zgodovinarja, saj v svojih izjavah napihuje številke in potvarja polpreteklo zgodovino. Po želji, da bi njegove izjave zvenele čim bolj šokantne in pretresljive, se velikokrat poslužuje laži in lažnih primerjav. Tudi dejstvo, da je sedaj popolnoma podrejen RKC – predvsem pri rehabilitiranju domobrancev in upravičevanje njihovih zločinov, v prejšnjem sistemu pa je bil zagrizen član Zveze komunistov Slovenije. Podoben kaliber kot Ivan Janša torej.

Ena izmed lažnih primerjav in nelogičnih izjav je, da so po njegovi oceni izkušnje iz Hude jame povsem primerljive z koncentracijskimi taborišči Dachau in Auschwitzom. Ob enem pa si prizadeva, da bi Barbara rov preuredili v spominski muzej. Ta izjava je podobna tisti iz dokumentarca o podzemnem kompleksu (zaklonišču) v Gotenici, ki so ga pod vodstvom Mačka-Matije v strogi tajnosti začeli delati po letu 1948. Dejal je, da je objekt v Gotenici neposredno povezan s povojnimi poboji, čeprav že zdrava pamet govori, da je bil zakloniščni kompleks posledica spora Tita s Stalinom, in so se slovenski in jugoslovanski komunisti bali morebitne invazije Stalina na Jugoslavijo. Zato so tudi naredili zaklonišče oz. podzemni kompleks. Takšne ali drugačne popolnoma napačne izjave so pri njemu stalnica.

Dobro vemo, da si zagovorniki medvojnega sodelovanja RKC s fašisti in nacisti, domobrancev in njihovih zločinov (med njimi spada tudi kolaboracija z okupatorjem), prizadevajo, da bi NOB čim bolj izenačili z zločini nacistov in Hitlerja. S tem bi seveda upravičili kolaboracijo in svoje zločine, ki so bili baje potrebni v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Več o tem si lahko preberete v seriji člankov – Operacija: Rehabilitacija domobrancev. Saj so komunisti tudi delali zločine, tako kot Hitler, ergo: ni važni na kateri strani so bili! Kar pa seveda ni res; važno je bilo, na kateri strani si bil! Ali si bil na strani zmagovitih zaveznikov ali pa na strani sil Osi. Tega pač ni mogoče izenačiti. Ni mogoče enačiti bolj domobrancev za Tretji rajh in Hitlerja, z bojem NOB na strani ZDA, VB in SZ, četudi so komunisti hkrati izvedli tudi revolucijo. A revolucije ne bi bilo, če bi zmagal Hitler, prav tako ne bi bilo povojnih pobojev, če ne bi RKC svojega zaveznika v bori za ohranitev oblasti in bogastva (takšno kot so imeli pred vojno v času Kraljevine Jugoslavije) prepoznala v fašizmu in nato še v nacizmu.

Da se vrnem k Dežmanovi izjavi. Taboriščniki v nemških in italijanskih taboriščih so trpeli več let, bili so mučeni, na njih so izvajali številne eksperimente, stradali itd. Enkrat sem poslušal izjave enega izmed slovenskih taboriščnikov v Dachauu, ki je dejal, da so nekaterim dali po malem piti slano vodo, da bi lahko videli, koliko časa bi lahko nemški vojaki zdržali na morju, če bi primorali piti slano vodo. Nekatere so vrgli v ledeno mrzlo vodo in čakali koliko časa potrebujejo, da umrejo. Nekje sem to že zapisal, nekaj stvari sem že pozabil, a dobro se spomnim, da je možakar jokal ob pripovedovanju. V teh nacističnih taboriščih so bili zaprti civilisti, popolnoma nedolžni ljudje. »Hitler je dal pobiti milijone nedolžnih ljudi, in sicer ne za vojaške ali politične namene, ampak v svoje osebno zadovoljstvo«, je zapisal nemški zgodovinar Sebastian Haffner v svoji študiji o Hitlerju. In tukaj je ena glavnih razlik med zločini Hitlerja in zločini Tita. Potrebno je poudariti, da so prav člani vaških straž, nato MVAC in zatem slovenskega domobranstva ovajali svoje rojake Gestapu, bodisi zato, ker so bili partizani, aktivisti OF, podporniki, simpatizerji, ali pe le v sorodu s partizanom, nakar so jih poslali v taborišče, kjer je umrlo okoli 12 000 Slovenk in Slovencev. Večina je bilo civilistov, zajeti partizani so bili običajno že sproti likvidirani.

V Sloveniji je bilo povojno usmrčenih 14 000 domobrancev in okoli 1000 civilistov. Domobranci niso bile popolnoma nedolžne žrtve, bili so plačanci Hitlerja, borili so se zanj in za Tretji rajh. Večina je imela krvave roke. Vedno ko to napišem, mi očitajo, da to nima nobene veze in da samo upravičujem povojne poboje. Ne! Povojni poboji so bili izvensodni, zločinski, obžalovanja vredna tragedija, ki jo je potrebno obsoditi. Hočem samo povedati, da komunisti povojni niso pobijali kar vse povprek, predvsem imam v mislih nedolžnih civilistov. Izvensodno so usmrtili aktivne vojaške sodelavce in plačance Hitlerja. Hitler pa je v svojih taboriščih pobijal predvsem nedolžne civiliste. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih ne moremo enačiti zločine komunistov in nacistov. In prav zaradi tega ne moremo primerjati izkušnje ali celo izenačiti povojne poboje z grozotami nacističnih taborišč.

Kot sem dejal, v nacističnih taboriščih si ljudje trpeli več let, v Hudi jami pa ljudje niso niti približno tako trpeli. Vem, nekateri boste tole mojo izjavo popolnoma narobe vzeli. Da vam razložim, če ne boste prej že nehali brati in začeli pisati komentar, kako sem zaslepljen itd. Poglejte, domobranci in ustaši v Hudi jami niso bili zaprti štiri leta, v nobenem pogledu niso doživljali enake ali podobne izkušnje kot taboriščniki. Izdajalci povojni so sicer bili nekaj časa zaprti v začasnih taboriščih, ne pa v Hudi jami. Niso trpeli v Hudi jami, tam so le pustili njihova trupla. Ko so jih nesli v Barbara rov so bili že mrtvi, torej živi ljudje sploh niso dočakali Barbara rov – sploh niso imeli nobenih izkušenj z Hudo jamo, kaj šele, da bi bile (neobstoječe) izkušnje kakorkoli podobne ali primerljive z izkušnjami in grozotami v nemških nacističnih taboriščih. V nobenem primeru ali pogledu. Takšne primerjave me zelo motijo in so, kot sem že dejal, lastnost Dežmana in ostalih njemu podobnih cerkveno-desničarskih zgodovinarjev!

Vem, nekdo tega kar sem napisal niti ne bo hotel razumeti. Marsikdo mi bo marsikaj očital, ampak jaz lahko enako odgovorim tistemu, ki mi bo kaj očital. Če mi bo kdo rekel, da zagovarjal povojne poboje in da ne priznavam komunističnih žrtev (ps. žrtve in zločine priznavam, ne priznavam pa da so bile vse žrtve nedolžne), mu bom jaz odgovoril, da on ne priznava zločinov domobrancev in nacistov, ter da ne priznava žrtev nacističnih taborišč. Kaj pa je drugega kot enačenje povojnih pobojev z grozotami nacističnih taborišč? To je neprimerljivo! Kako lahko primerjaš štiriletno trpljenje in stradanje v taboriščih s povojnimi poboji vojakov, ki so trajali nekaj mesecev? Še posebej ne, če Hudo jamo, ki je služila samo kot množični grob (in ne kot zapor, in ne kot taborišče), primerjaš s taborišči. Takšne primerjave ne dovolim in lahko govorimo o drugo-razrednosti nacističnih žrtev!

Ne moti me, da bi Huda jama postal spominski muzej, motijo pa me takšne nepremišljene in žaljive izjave o ljudeh, ki so preživljali grozote nacističnih taborišč. Kakšne grozote pa so zajeti oz. vrjeni domobranci doživljali? Nekaj mesecev so bili zaprti, nato jih je posebna komisija razvrstila v tri skupine (A, B in C), nekateri so bili zato izpuščeni, drugi pa so bili usmrčeni s streli v glavo – nikjer ni bilo štiriletnega mučenja, stradanja ali eksperimentiranja na ljudeh! Kdor bo hotel bo razumel, kaj sem hotel povedati.